Razširjenost in dejavniki podnebne anksioznosti med slovenskimi mladimi in inovativne digitalne rešitve za zmanjševanje stresa in spodbujanje prookoljskega vedenja

Projekt naslavlja temo podnebne anksioznosti (angl. climate anxitey), tj. pojava, ki se nanaša na anksioznost, vezano na zaznane podnebne spremembe. Na tem področju je namreč veliko vrzeli tako z vidika razumevanja pojava (npr. prevalenca podnebne anksioznosti v populaciji, dejavniki tveganja) kot tudi z vidika ukrepov in strategij, ustreznih za naslavljanje tega pojava, še posebej v okviru digitalnih intervencij ter v populaciji mladih. V mednarodni znanstveni literaturi ne manjka argumentov, ki pričajo o relevantnosti teme, kljub temu pa gre za relativno novo raziskovalno področje, ki je v slovenskem prostoru izrazito spregledano. Zato se v projektu osredotočamo na podrobno raziskovanje konstrukta podnebne anksioznosti, tj. njegove pojavnosti, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja pri mladih v slovenskem prostoru, ustreznih strategij in nudenja pomoči mladim, ki se tovrstno anksioznostjo srečujejo.  Iz obstoječe literature je razvidno, da je podnebna anksioznost še posebej prisotna pri mladostnikih, zato se v okviru projekta osredotočamo na obdobje srednjega in poznega mladostništva (~ 14-24 let). Ker so posamezniki v tem starostnem obdobju povečini vključeni v srednje šole oz. fakultete, to omogoča relativno enostavno dostopnost ciljne populacije z vidika pridobivanja in vključevanja udeležencev v raziskave projekta, tudi z vidika reprezentativnosti.  Poleg mladostnikov bodo v raziskave projekta vključeni tudi strokovnjaki s področja duševnega zdravja (tj. svetovalci, psihologi, psihoterapevti), ki se srečujejo z mladimi in lahko iz praktičnih strokovnih izkušenj poročajo o srečevanju s podnebno anksioznostjo ter sodelujejo z namenom opredeljevanja ustreznih ukrepov in strategij pomoči osebam, ki doživljajo podnebno anksioznost.   Natančneje, v projektu načrtujemo izvedbo več nadgrajujočih se raziskav. Prva raziskava bo vključevala več pregledov literature s področja podnebne anksioznosti, tj, pregled obstoječih raziskav s področja podnebne anksioznosti pri mladih, napovednikov in izidov podnebne anksioznosti, obstoječih intervencij, in pregled možnosti digitalnih intervencij za naslavljanje podnebne anksioznosti. Izsledki pregledov bodo usmerjali nadaljnje raziskave projekta. Druga raziskava projekta bo obsegala prečno raziskavo, izvedeni  na vzorcu mladostnikov, ki bo usmerjena k ugotavljanju prevalence, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja za podnebno anksioznost. Enako prečno raziskavo bomo na novem, vendar po demografskih značilnostih primerljivem vzorcu, ponovili v zadnjem letu projekta, kar nam bo omogočilo tudi preverjanje medgeneracijskih razlik. Tretja raziskava predstavlja EEG raziskavo, v kateri bomo raziskovali načine regulacije čustev mladih pri soočanju s podnebno anksioznostjo. Četrto raziskavo tvorita dve kvalitativni raziskavi (fokusne skupine in Delphi študija), v okviru katerih bomo preučevali  seznanjenost in praktične izkušnje strokovnjakov na področju nudenja pomoči v povezavi s podnebno anksioznostjo. Izsledki opisanih raziskav bodo uporabljeni za vsebinski (in tehnični) razvoj digitalne rešitve za podporo mladim, ki se s tem pojavom soočajo. Vzporedno z izvedno opisanih raziskav bo potekal razvoj tehničnega ogrodja aplikacije in uporabniškega vmesnika, ki bodo večkrat evalvirani s strani različnih deležnikov.  Zadnja raziskava projekta bo vsebovala intervencijo za naslavljanje podnebne anksioznosti pri mladih v okviru naključne kontrolirane študije, ki bo izvedena preko v projektu razvite digitalne rešitve, katere delovanje in uspešnost bosta ocenjeni v tej raziskavi. V različnih fazah projekta bodo sodelovale sledeče organizacije: Filozofska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, A1 Slovenija, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.