Projekti / Programi
Socialna filozofija in filozofija zgodovine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
socialna filozofija, politična filozofija, naravno pravo, poststrukturalizem, transcendentalni idealizem, spekulativni idealizem; Hegel, Kant, Lacan, Freud, Laclau, Marx, Hobbes, Spinoza
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
02124 |
dr. Božidar Debenjak |
Filozofija |
Vodja |
1999 |
356 |
| 2. |
05945 |
dr. Mladen Dolar |
Filozofija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
675 |
| 3. |
04849 |
dr. Igor Pribac |
Filozofija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
408 |
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče raziskovalnega projekta tvori problematika preloma, ki se kaže kot razbitje velike enotnosti na mnoštvo partikularnosti. Čeprav je s tem podana možnost za afirmacijo posebnega nasproti občemu, pa ravno odostnost globalnega projekta prinaša nevarnost, da bodo razpršeni nasprotni interesi padli v preddružbeno obliko spopada vseh proti vsem. Ta nevarnost je toliko večja, ker tudi v prevladujoči teoriji subjekta manjka artikulacija razmerja med občim in posebnim (tu je paradigmatsko zavračanje Hegla).
Skupno vprašanje, kako misliti to razmerje, da bi se izognili pastem toalitarnosti partikularnega, se deli naprej na dve področji. Prvo izhaja iz konstatacije o preobratu v načinu boja za pripoznanje družbenih skupin: medtem ko je tako pri Hobbesu kot pri Heglu rezultat tega boja vzpostavitev okvira občosti, je ta okvir danes v boju za pripoznanje pogosto implicitno ali eksplicitno zanikan, kar pelje k možnosti arbitrarne legitimizacije vsakega partikularnega interesa. V navezavi na klasične (Hobbes, Spinoza, Hegel, Marx) in sodobne avtorje (npr. Laclau) poskuša raziskava podrobneje premisliti povezanost pojmov narava, subjekt, družbeno stanje, nasilje. - Drugi sklop poskuša razviti teorijo subjekta, družbene vezi in aktualnosti v navezavi na poststrukturalistične avtorje (Derrida, Foucault, Badiou, Althusser, Lacan), predvsem teorijo »subjekta brez subjektivnosti« kot nasprotje prevladujočega pojma »subjektivnosti brez subjekta«. Pri tem se opira na sorodne projekte utemeljitve vednosti in etičnega delovanja v okviru nemške klasične filozofije, zlasti pri Heglu.
