Živi laboratoriji za zdravje tal: napredek regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva po Evropi

Glavni cilj projekta je preobrazba evropskega kmetijstva v smeri večje odpornosti in trajnosti v razmerah podnebnih sprememb. To dosega z dokazovanjem potenciala regenerativnih in ohranjevalnih praks za uresničevanje šestih ciljev zdravja tal, opredeljenih v Misiji EU za tla: zmanjšanje degradacije in dezertifikacije, ohranjanje in povečanje zalog organskega ogljika, zmanjšanje onesnaženosti, preprečevanje erozije, izboljšanje strukture tal in povečanje "pismenosti o tleh" v družbi. Projekt deluje prek petih živih laboratorijev po Evropi, ki obravnavajo različne kmetijske izzive: Trajni nasadi (Španija in Portugalska) – trajnostni sistemi v sredozemskih razmerah; Ekološko kmetovanje (Avstrija in Švica) – regenerativni pristopi v ekološki pridelavi; Prilagajanje podnebnim spremembam (Nemčija); Črna tla (Moldavija, Romunija in Ukrajina) – ohranjanje izjemno rodovitnih černozjomov; Integracija poljedelstva in živinoreje (Slovenija) – zapiranje krogov hranil in energije. Testiramo 21 regenerativnih in ohranjevalnih kmetijskih praks, ki izboljšujejo tla, zmanjšujejo erozijo, povečujejo zadrževanje vode, znižujejo stroške vložkov za kmete, zmanjšujejo potrebo po kemičnem zatiranju škodljivcev in prispevajo k boljšemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem kmetov. Projekt je financiran iz programa EU Obzorje Evropa (sporazum št. 101218949) in s strani švicarskega državnega sekretariata za izobraževanje, raziskave in inovacije (SERI). V konzorciju sodelujejo številne raziskovalne, kmetijske in svetovalne organizacije iz cele Evrope, med njimi tudi Univerza v Ljubljani in Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK), ki vodita slovenski živi laboratorij na področju integracije poljedelstva in živinoreje.

Projekt prispeva k razvoju znanosti tako, da v okviru programa Obzorje Evropa vzpostavlja obsežno primerjalno raziskovalno platformo, na kateri sistematično preverja učinkovitost 21 regenerativnih in ohranjevalnih kmetijskih praks v petih različnih evropskih agroekoloških okoljih – od sredozemskih trajnih nasadov do vzhodnoevropskih črnih tal. Z metodologijo živih laboratorijev, kjer raziskave potekajo neposredno na delujočih kmetijah v sodelovanju s kmeti, projekt premika znanstveno prakso od teoretičnih modelov k soustvarjenemu, v realnih razmerah preverjenemu znanju o zdravju tal. Hkrati gradi evropsko podatkovno bazo o dolgoročnih učinkih ohranjevalnih in regenerativnih praks na organski ogljik, biotsko raznovrstnost, zadrževanje vode in erozijo ter s tem zagotavlja znanstvene temelje za uresničevanje ciljev Misije EU za tla, oblikovanje kmetijskih politik in nadaljnji razvoj agronomije, talozanstva (pedologije) in trajnostnih prehranskih sistemov.

Za Slovenijo je projekt Trails4Soil še posebej pomemben, ker ji je zaupana vloga gostiteljice živega laboratorija za integracijo poljedelstva in živinoreje, kar pomeni, da slovenski strokovnjaki v evropskem prostoru prevzemajo vodilno vlogo na področju, ki je tradicionalno zelo blizu strukturi slovenskega kmetijstva z mešanimi družinskimi kmetijami. Projekt naslavlja ključne izzive slovenskega podeželja – zapiranje krogov hranil in energije, učinkovitejšo rabo živinskih gnojil, povezovanje poljedelstva z živinorejo in krepitev ekonomske vzdržnosti manjših kmetij. Vključenost Univerze v Ljubljani in Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo (SZOK) prispeva k prenosu evropskega znanja v slovensko raziskovalno in svetovalno okolje ter omogoča neposredno testiranje regenerativnih praks na slovenskih tleh in v slovenskih podnebnih razmerah. S tem projekt krepi odpornost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe (suše, erozijo, izgubo organske snovi), spodbuja prehod k bolj trajnostnim načinom pridelave, dviguje "pismenost o tleh" med kmeti in širšo javnostjo ter umešča slovensko stroko v evropski raziskovalni prostor na področju zdravja tal in trajnostnega kmetijstva.