Vpliv žvižgaštva na odprte podatke. Implementacija in ocena učinka - WOODIe

Ta projekt se osredotoča na zakonodajo o prijavljanju nepravilnosti in politiko odprtih podatkov pri javnem naročanju. Njegov dolgoročni cilj je povečati preglednost in integriteto pri javnem naročanju, kar prispeva k učinkovitejši javni porabi, višji kakovosti blaga, storitev, javnih del in večjemu zaupanju državljanov v vlado. EU, mednarodne institucije (OECD, Svet Evrope) in nevladne organizacije na lokalni in svetovni ravni so prepoznale zaščito prijaviteljev nepravilnosti in odprte podatke kot ključna orodja za boj proti korupciji in malomarnostim. Vendar pa ni bilo ocene vpliva teh ukrepov, ki so jih sprejele države članice ali agencije in institucije EU. Projekt Woodie je to vrzel odpravil z izvedbo poglobljene študije o pravnem in političnem okviru na ravni EU in sedmih držav članic. Študiji je sledil razvoj: 1) ocene izvajanja obeh ukrepov z opredelitvijo, kako se uporabljajo in kako delujejo, njunih prednosti in pomanjkljivosti; 2) ocene vpliva teh ukrepov z izpostavitvijo, ali, kako in koliko prispevajo k povečanju preglednosti in integritete pri javnem naročanju. Prejšnje dejavnosti so omogočile oblikovanje modela ocenjevanja, ki ga bo javna uprava v državah članicah uporabljala. Model je bil preveden v orodje IKT, ki je prosto dostopno v šestih jezikih (angleščina, italijanščina, francoščina, nemščina, slovenščina, romunščina) po registraciji na spletni strani https://www.woodietool.eu. Javna uprava lahko orodje IKT enostavno uporabi za samoocenjevanje svojih politik. To bo povečalo kulturo odprtosti in integritete v javni upravi ter upravne zmogljivosti. Državljani bodo imeli koristi od bolj odgovorne javne uprave.

Integriteta in preglednost pri javnem naročanju sta prednostni nalogi na ravni EU. Javno naročanje v EU je usklajeno s skupnim zakonodajnim okvirom, ki je bil nedavno prenovljen leta 2014 s tremi novimi direktivami. Poleg tradicionalnih ciljev zagotavljanja poštene konkurence, preglednosti in nediskriminacije si te direktive prizadevajo za poenostavitev, učinkovitost in prilagodljivost režima. Poleg tega direktive predvidevajo več pravil, namenjenih preprečevanju ali vsaj zmanjševanju tveganj nezakonitosti in korupcije pri javnem naročanju. Projekt neposredno vključuje sedem držav: Avstrijo, Estonijo, Francijo, Irsko, Italijo, Romunijo in Slovenijo, dejavnosti pa bodo potekale v vseh teh državah. Partner v Romuniji bo dejavnosti izvajal v Estoniji, italijanski partnerji pa na Irskem, zahvaljujoč sodelovanju irskega raziskovalca. Te države so bile izbrane, ker bi jih lahko šteli za zanimiv vzorec za primerjalno oceno učinka. Odprtost trga – povezana tudi z velikostjo države – se razlikuje, splošna raven ranljivosti javnega naročanja za kriminal in korupcijo pa je različna (npr. Irska in Slovenija sta bili v prejšnjih projektih EU opredeljeni kot manj ranljivi). Različna je tudi stopnja ozaveščenosti in angažiranosti državljanov (npr. Romunija je edina, ki se uvršča po stopnji angažiranosti državljanov, Italija pa beleži določeno stopnjo ozaveščenosti in zavezanosti državljanov). Javna uprava v teh državah je prav tako organizirana na različne načine (zelo centralizirana, regionalizirana in celo zelo razpršena, če na primer upoštevamo število javnih naročil v državi, kot je Italija). Le Romunija in Irska imata celovito samostojno zakonodajo o prijaviteljih nepravilnosti, medtem ko imajo vse druge države delne določbe, vključene v druge zakone (zakon o boju proti korupciji, zakon o javnih uslužbencih itd.). Poleg tega so nekatere države (npr. Italija leta 2017 in Francija leta 2016) pred kratkim posodobile pravni okvir. Digitalna preobrazba javnega naročanja še vedno poteka in še vedno ni znano, ali bo e-javno naročanje državi omogočilo nakup po najboljši ceni, ponudnikom več poslovnih priložnosti in državljanom manj koruptivno javno naročanje. Za vstop na novo področje demokratičnega upravljanja javnega naročanja je potrebno uporabno orodje za pretvorbo surovih podatkov o javnih naročilih v pametne in odprte informacijske sisteme. Med izbranimi državami se stopnja zavezanosti in izvajanja pobud za odprte podatke razlikuje. Ta razpon držav omogoča preizkušanje metodologije ocene učinka v različnih situacijah in posledično razvoj celovitejšega (ki upošteva vse spremenljivke) modela ocenjevanja. Izvedena analiza bo bistvena za razvoj orodja IKT, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v drugih državah. Zato je geografski obseg veliko širši od sedmih analiziranih držav. Orodje bi lahko bilo koristno zlasti za druge države članice in tudi za vzhodno partnerstvo EU, ob upoštevanju, da je korupcija visoko na dnevnem redu teh držav. Skratka, projekt neposredno vključuje sedem držav, posredno pa zagotavlja koristi za 28 držav članic in tudi za šest držav vzhodnega partnerstva EU.