Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kovinski materiali in procesne tehnologije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.04.00  Tehnika  Materiali   
2.03.00  Tehnika  Energetika   

Koda Veda Področje
T450  Tehnološke vede  Kovinska tehnologija, metalurgija, kovinski izdelki 
T150  Tehnološke vede  Tehnologija materialov 
T152  Tehnološke vede  Kompozitni materiali 
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 
T200  Tehnološke vede  Termično inženirstvo, uporabna termodinamika 
Ključne besede
taljenje, rafinacija in ulivanje kovinskih materialov, metalurgija prahov, kompoziti s kovinsko osnovo, vroča in hladna predelava, termomehanska obdelava, toplotna obdelava, toplotnotehnične meritve, modeliranje in procesiranje, termodinamika in kinetika proc.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10762  mag. Boštjan Arh  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  196 
2.  00741  Bojan Breskvar  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  160 
3.  09434  dr. Mirko Doberšek  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  162 
4.  06554  dr. Branislav Glogovac  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  110 
5.  15528  dr. Anton Jaklič  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  154 
6.  00061  dr. Blaženko Koroušić  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  185 
7.  00747  dr. Vasilij Prešern  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  96 
8.  17201  Uroš Sirk    Raziskovalec  2001 - 2003 
9.  08195  dr. Borivoj Šuštaršič  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  412 
10.  08001  dr. Franc Tehovnik  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  324 
11.  05438  dr. Matjaž Torkar  Materiali  Vodja  2001 - 2003  469 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0206  Inštitut za kovinske materiale in tehnologije  Ljubljana  5051622000  5.981 
Povzetek
Razvoj na področju kovinskih materialov in procesnih tehnologij temelji na spoznavanju osnov termodinamičnih dogajanj in kinetike procesov večkomponentnih sistemov in stanj. Znanstveni pristop na osnovi teoretičnih termodinamskih dogajanj med procesi (kristalizacija, rekristalizacija, difuzijski procesi, martenzitne in druge premene) omogoča, da relativno stara panoga s pridom izkorišča ugotovitve in dognanja sodobne znanosti. Nova spoznanja so omogočila uvedbo novih postopkov ter s tem pospešila nadaljni razvoj na področju obvladovanja in usmerjanja termodinamičnih procesov v talini in v trdnem stanju. Načrtno spreminjanje lastnosti je omogočeno z: obvladovanjem teoretičnih osnov procesov in dogajanj v staljenem in trdnem stanju, koncizno kontrolo, modeliranjem procesov in načrtno spreminjanje tehnoloških parametrov procesov. Poleg izboljšanja kvalitete materialov (zmanjšanje vsebnosti določenih elementov na minimum, zmanjšanje plinov in nekovinskih vključkov, povečanje topnosti elementov v trdni raztopini, zmanjšanje izcej in velikosti primarnih zrn, hitro strjevanje, izločevalno in disperzijsko utrjanje) in s tem izboljšanje uporabnih lastnosti (mehanske, toplotne, obrabne, obdelovalne, posebne, fizikalno kemične, korozijske in druge) imajo rezultati raziskav tudi vpliv na boljšo ekonomičnost in ekologijo procesov taljenja, ulivanja, vročega in hladnega preoblikovanja ter toplotne obdelave, hkrati pa omogočajo načrtovanje novih materialov. Poznavanje termodinamike in ravnotežnih stanj večkomponentnih sistemov omogoča, da lahko npr.s povečano hitrostjo strjevanja bistveno povečamo topnost legirnih elementov v trdni raztopini, s termomehanskimi obdelavami omogočimo ali pospešimo določene kontrolirane lastnosti, z dodatnimi elementi pospešimo ali zaviramo procese, z obvladovanjem in razvijanjem posebni zlitin omogočimo nizkoenergijsko preoblikovanje v poltekočem stanju itd., kar vse omogoča izboljšanje lastnosti in ekonomičnost ter nove uporabnosti kovinskih materialov.Dobro teoretično in pridobljeno znanje omogočata matematično intenzivne simulacije procesov in uporabo paralelnega procesiranja na področju industrijskih procesov v jeklarstvu in toplotni tehniki, nadalje modeliranje atomizacije taline in zgoščevanja kovinskih prahov ter uvajanje sodobnih postopkov in tehnologij.Raziskave kovinskih materialov so nenazadnje pomembne tudi zaradi možnosti njihovega recikliranja in ekološke prijaznosti. Pomembno je, da za raziskave kaže interes tudi domača industrija, kot so: Slovenske železarne, Talum, Impol, Mariborska livarna, Unior, Cinkarna Celje, podjetja Iskre, Magneti, Kolektor, Veriga Lesce, Livarna Komen, Polident, itd..
Pomen za razvoj znanosti
Nove ugotovitve in spoznanja, kot rezultat raziskovalnega dela, so omogočili in bodo še naprej prispevali k hitremu razvoju na področju tehnologij kovinskih materialov ter omogočali stalno izboljševanje lastnosti kovinskih materialov. Nove ugotovitve bodo primerno publicirane in tudi patentno zaščitene. Programska skupina ima več potrjenih patentov, ki pa so žal zaradi velikih stroškov zaščite na Evropskem patentnem uradu in stalnim pomanjkanjem sredstev za te namene, podeljeni le na področju Slovenije. Relevantnost raziskovalnega programa skupine v širšem smislu potrjujejo objave v monografijah, v uglednih tujih revijah, aktivne udeležbe na mednarodnih konferencah in sodelovanje programske skupine v mednarodnih projektih EUREKA, COST in BRITE EURAM. Projekt HEMBOT v okviru Brite Euram programa je prvi projekt, za katerega je komisija EU odobrila Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije, kot partnerju izven držav EU, aktivno financiranje raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije je bil nosilec povojnega razvoja znanja in raziskav pri zagonu obratov metalurgije v Jugoslaviji. Zato je bilo raziskovalno delo stalno vključeno tako v proizvodnjo kovinskih materialov, kot tudi na področja kovinsko-predelovalne in elektro industrije. Na področju materialov s posebnimi lastnostmi pa je bilo raziskovalno-razvojno delo inštituta vezano na potrebe JNA, kakor tudi razvoj biokompatibilnih materialov za potrebe medicine.Sodobni trendi razvoja v svetu postavljajo vedno nove zahteve pred proizvajalce to pa hkrati predstavlja tudi nove raziskovalne izzive na raziskovalnem področju programske skupine. Nova odkritja in ugotovitve omogočajo stalne izboljšave tehnologij in "krojenje" lastnosti kovinskih materialov. Zahteve uporabnikov pa predstavljajo stalen vir tem za usmerjene temeljne in aplikativne raziskave programske skupine ter tem za diplomske, magistrske in doktorske naloge. Novi raziskovalni in razvojni dosežki na področju izboljšanja kvalitete ter racionalizacije proizvodnje in predelave kovinskih materialov so iz vidika nacionalnega gospodarstva Slovenije potrebni, saj izdelki iz kovinskih materialov predstavljajo pomemben delež v celokupnem izvozu Slovenije in prispevajo k zmanjšanju uvoza. Hkrati pa so kovinski materiali primerni za recikliranje in s tem tudi energetsko in ekološko prijazni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno