Vpeljava biorazgradljive vrvice v hmeljišča in uporaba hmeljevine v novih industrijskih produktih

Pri obiranju hmelja nastane znatna količina odvečne rastlinske biomase (stebla in listi; okrog 15 ton z vsakega obranega hektarja hmeljišča). Med obiranjem hmelja se namreč s polja odstrani celotna nadzemna masa rastlin. Po ločitvi storžkov na obiralnem stroju preostala biomasa, ki jo sestavljajo listi in stebla, ostane v kupih ob obiralnih strojih. Ta material predstavlja potencialno dragocen vir organske snovi in hranil, ki bi jih bilo mogoče vrniti na kmetijska zemljišča. Vendar pa je njegova nadaljnja uporaba močno omejena zaradi prisotnosti sintetične polipropilenske (PP) vrvice, ki se uporablja za oporo rastlinam hmelja med rastjo. Ker vrvica ostane tesno prepletena s preostalo biomaso, material postane mešani odpadek, kar preprečuje njegovo učinkovito ponovno uporabo in povzroča okoljsko breme. Glavni cilj projekta je bil nadomestiti običajno PP vrvico na hmeljiščih z biorazgradljivo vrvico iz obnovljivega materiala - polimlečne kisline (PLA). Za razliko od PP vrvice se lahko PLA vrvica skupaj s preostalo biomaso rastlin hmelja razgradi pri kompostiranju na kmetiji v enostavne produkte razgradnje - vodo, ogljikov dioksid in organsko snov. Projekt je pripravil jasne smernice za pravilno kompostiranje hmeljevine ter zagotovil, da se s tem postopkom pridobi visokokakovostno organsko gnojilo, ki lahko po kakovosti dosega ali celo presega hlevski gnoj. Tak pristop omogoča proizvodnjo visokokakovostnega organskega gnojila na kmetijah v približno sedmih mesecih, ki ga je nato mogoče uporabiti na kmetiji. Na ta način se kroženje hranil znotraj kmetijskega sistema učinkovito sklene. Poleg tega se je v projektu izdelalo več kot deset izdelkov iz hmeljevine, med drugim sadilne lončke, embalažo za steklenice, biokompozit, papir ter igralne kocke. Vsi izdelki so v celoti biorazgradljivi in kompostabilni, kar omogoča vračanje hranil na kmetijska zemljišča po koncu njihove uporabne dobe ter s tem uvaja krožno rabo biomase v nekoliko širšem krogu. Projekt je pokazal, da je mogoče količino hmeljarskih agroodpadkov drastično zmanjšati, potencialno do 100 %, hkrati pa vzpostaviti model krožnega gospodarstva znotraj sistemov pridelave hmelja.