Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialna geografija

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
S250  Družboslovje  Demografija 
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
Ključne besede
geografija, socialna geografija, regionalni razvoj, prostorsko planiranje, prebivalstvo, naselja, urbanizacija, modernizacija, okolje, varstvo okolja, ranljivost okolja, degradacija okolja, manjšine, narodno vprašanje, politiena geografija, gospodarska geografija,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15403  dr. Dejan Cigale  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  411 
2.  06179  dr. Vladimir Drozg  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  403 
3.  20195  dr. Damir Josipovič  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  329 
4.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.164 
5.  10413  dr. Marko Koščak  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  349 
6.  07114  dr. Marjan Ravbar  Geografija  Vodja  2001 - 2003  490 
7.  10260  dr. Irena Rejec Brancelj  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  213 
8.  00343  Peter Repolusk  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  216 
9.  17345  Iztok Sajko    Raziskovalec  2001 - 2003  78 
10.  04291  dr. Metka Špes  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  521 
11.  07434  Alenka Turel-Faleskini  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  29 
12.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2002  701 
Povzetek
Socialna geografija proueuje prostorsko razsežnost delovanja eloveške družbe v odvisnosti od gospodarskih, socialnih, politienih, etnienih in ekoloških pogojev, pri eemer upošteva dane naravne pogoje v pokrajini, odnose, procese in interse v družbi ter ugotavlja prostorske ueinke delovanja eloveka na okolje. Predmet socialne geografije je kulturna (po eloveku preoblikovana) pokrajina. Vsebinska težišea proueevanja v okviru socialne geografije so:a.) regionalni razvoj(obsega vprašanja naselij, prebivalstva, urbanizacije in suburbanizacije, selitev, odnosov med mesti in podeželjem, demografskega razvoja, regionalnega planiranja, preobrazbe pokrajine, prostorske strukture, inovacijskih tokov, urbanega inovacijskega managementa, prometnih vprašanj, regionalnih disparitet ipd.)b.) gospodarske geografije(obsega proueevanje gospodarskih dejavnosti kot so industrija, kmetijstvo, terciarne dejavnosti, promet, turizem, ekonomsko-socialne politike, lokacijskih pogojev, ueinkov dejavnosti na prostor in družbo, prepletanje interesov posameznih dejavnosti ter veefunkcionalni znaeaj gospodarskih aktivnosti v prostoru ipd.)c.) varstvo okolja(obsega proueevanje stanja onesnaženosti posameznih pokrajinotvornih elementov, identificira povzroeitelje, ugotavlja ranljivost okolja, odnos posameznih skupin prebivalstva do okolja, okoljevarstvene vsebine kot predmet strateških presoj, socialna ekologija ipd.)d.) politiena geografija( obravnava etnieno strukturo prebivalstva, položaj in strukturo manjšin ter njihovih poselitvenih ozemelj, mednarodne selitve, analizira meje in eezmejne odnose, ocenjuje geopolitieni položaj Slovenije ipd.)Vse temeljne usmeritve imajo teoretsko-metodološko, analitieno in sintetsko (plansko, tudi aplikativno) raven.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi posebnosti regionalne strukture Slovenije, njene lege na stieišeu velikih naravnih enot in obenem stieišeu razlienih narodov, kultur in jezikov, v geografsko zelo pestrem okolju, ima socialna geografija dobre možnosti uveljavljanja v mednarodnem znanstvenem svetu, še posebej na podroeju teorije in metodologije proueevanja. To je mogoee še zlasti zato, ker programska skupina razpolaga z lastno metodologijo proueevanja, narejeno in preizkušeno na slovenskih primerih, in sicer na podroejih regionalnega razvoja, ranljivosti okolja in manjšinskega vprašanja. Primeri so dovolj instruktivni, da omogoeajo preverjanje in uporabo tudi izven Slovenije.Prenos izkušenj iz aplikativnega - sintetskega dela raziskav je pomenmben zlasti za države in regije, ki izkazujejo doloeeno zgodovinsko in sedanjo prostorsko povezanost in sorodnost, torej še posebej v državah srednje in zahodne Evrope. Izkušnje so lahko neposredno in posredno uporabne (kot teoretsko - metodološke osnove).
Pomen za razvoj Slovenije
Program socialne geografije, ki se izvaja na Inštitutu za geografijo, obravnava vitalna podroeja slovenske države in naroda, saj analizira njeno sedanjo strukturo, procese in ocenjuje njene perspektive na podroejih regionalnega razvoja, regionalnega planiranja, urbanizma, gospodarske analitike in naertovanja, demografskih in prebivalstvenih vprašanj, sonaravnega razvoja, kmetijstva in podeželja, socialne ekologije, varstva okolja, nacionalnega vprašanja, vprašanja manjšin, izseljencev in zdomcev ter geopolitienega položaja Slovenije.Temeljne in aplikativne študije služijo kot osnova za nadaljevanje izvajanja programa nacionalih raziskav na podroeju socialne geografije in sorodnih strok, obenem pa že dajejo tudi uporabna temeljna spoznanja. Znanstveno in strokovno utemeljena in s praktienimi rezultati ter argumenti podprta dela so dober naein podpore Slovenije pri oblikovanju njenih strateških usmeritev ter oblikovanju kratkoroenih ciljev. Znanstvena srenja ima zlasti na neformalni ravni možnost izpostavljati probleme nacionalnega pomena, oziroma tudi internacionalizirati doloeene probleme na politieno nevtralen in obenem strokovno podprt in utemeljen naein.Posebnega pomena je stalno spremljanje prostorskih, prebivalstvenih, socialnogospodarskih in politienih procesov v Evropi, še posebej v regijah, državah in obmoejih, ki imajo zaradi zgodovinskih kontiniutet, gospodarske moei, kulturne in prostorske bližine ter obstoja specifienih interesov za Slovenijo veeji specifieni pomen kot aktualne ali bodoee partnerske regije, kot konkurenene regije ali pa kot makroregionalne gospodarske in politiene sile.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno