Krepitev odpornosti na podnebne spremembe z obnovo in upravljanjem zelene in modre infrastrukture za zmanjšanje tveganj ter izboljšanje prilagoditvenih ukrepov v čezmejnem prostoru

Projekt RESILIO obravnava skupne izzive čezmejnega območja Slovenije in Hrvaške, ki jih povzročajo podnebne spremembe, degradacija ekosistemov in onesnaženje ponornih kraških območij, tako v urbanih kot tudi v neurbanih okoljih. Pogoste suše, spremenjeni padavinski režimi in ekstremni vremenski pojavi negativno vplivajo na vodne vire, biotsko raznovrstnost in kakovost življenja lokalnih skupnosti, medtem ko onesnaženje kraških podzemnih sistemov resno ogroža kakovost podzemnih voda in ekosisteme, ki so neposredno odvisni od teh vodnih virov. Projekt RESILIO naslavlja ta skupni izziv s povezovanjem institucij, izboljšanjem pripravljenosti na nesreče, s krepitvijo zelene in modre infrastrukture ter z ozaveščanjem javnosti, s čimer prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe. Splošni cilj projekta je povečati odpornost naravnih ekosistemov in urbanih območij na podnebne spremembe z izvajanjem trajnostnih rešitev, izboljšanjem čezmejnega sodelovanja in optimizacijo strategij odzivanja. Ključna sprememba, ki jo projekt želi doseči, je vzpostavitev bolj usklajenega in odpornega čezmejnega območja, v katerem se naravni viri učinkovito varujejo in upravljajo v skladu s podnebnimi izzivi. Sodelovanje institucij iz Slovenije in Hrvaške bo omogočilo prenos znanja, izmenjavo dobrih praks ter skupno oblikovanje ukrepov, ki delujejo na širšem geografskem območju. Inovativnost projekta RESILIO se kaže v integraciji različnih pristopov – od infrastrukturnih ukrepov za zaščito pred poplavami do krepitve ekosistemskih storitev in participativnih aktivnosti, ki vključujejo javnost in strokovnjake. Projekt povezuje različne sektorje – od občin, upravljavcev zavarovanih območij in okoljskih organizacij, preko znanstvenih institucij do civilne zaščite – kar omogoča celovit in trajnosten pristop k reševanju podnebnih izzivov. Glavni rezultati projekta so usmerjeni v vzpostavitev dolgoročnega in trajnostnega sodelovanja med partnerji in ciljnimi skupinami ter v krepitev medsektorskega sodelovanja med znanstvenimi institucijami, enotami lokalne samouprave, organizacijami civilne družbe in reševalnimi službami na obeh straneh meje. Z razvojem skupnega, dolgoročnega modela upravljanja in varstva kraških vodnih ekosistemov bo projekt prispeval k učinkovitejši zaščiti okolja, izboljšanju kakovosti podzemnih in površinskih voda ter krepitvi čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju naravnih virov. Pomemben del projektnih aktivnosti predstavljajo pilotne intervencije na terenu. Te vključujejo čiščenje ponorov na čezmejnem območju z namenom zmanjšanja tveganja poplav, obnovo manjših vodnih teles za boljše zadrževanje vode in večjo odpornost na sušo ter pilotno upravljanje izbranih invazivnih tujerodnih vrst z vzpostavitvijo odprte podatkovne baze. Projekt bo prav tako vzpostavil sistem dolgoročnega spremljanja podnebnih sprememb in odpornosti habitatov, razvil skupni protokol za metodološko usklajeno spremljanje vodnih ekosistemov ter ponudil skupne rešitve za ukrepanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Poleg tega bodo organizirani različni dogodki in aktivnosti za javnost z namenom ozaveščanja o podnebnih izzivih in pomenu varstva narave. Vse skupaj prispeva k bolj odpornemu, varnemu in bolje povezanemu čezmejnemu območju.