Projekti / Programi
Astrogeovede in meteorologija
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P520 |
Naravoslovno-matematične vede |
Astronomija, vesoljske raziskave, kozmokemija |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
črne luknje, akrecijski diski, aktivna galaktična jedra, astronomska spektroskopija, interagirajoče dvojne zvezde, pulzarji, kometi, avtomatski teleskopi,
vreme, padavine, numerično modeliranje, mezo skala, meritve v ozračju, ALADIN, MAP
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
V zadnjem času se je že uveljavila domneva, da so črne luknje v jedrih galaksij generatorji različnih aktivnosti v njih. Vendar ta domneva še vedno sloni bolj na neplavzibilnosti drugih razlag, kot na trdnih dokazih o obstoju črnih lukenj. Njihov obstoj je zato treba dokazovati po dolgotrajni posredni poti preko razumevanja čim večjega števila pojavov, ki jih te povzročajo. Do sedaj smo skupaj s kolegi iz Italije in ZDA dokaj obširno obdelali relativistično širjenje svetlobe v ukrivljenem prostoru črnih lukenj in numerično študirali stacionarne pojave v zvezi z akrecijskimi diski okrog galaktičnih črnih lukenj. Modeliranje optičnih črt je pokazalo, da so njihovi izvori razmeroma daleč od črne luknje zato interpretacija spektrov še vedno ni povsem dorečena. Več informacije o centralni črni luknji obeta spekter in spremenljivost železove rentgenske črte K alfa. Pozornost bomo posvetili modeliranju tega spektra v okviru modela akrecijskega diska in v okviru nestacionarnih modelov napajanja črne luknje z maso okoliških zvezd. Nadaljevali bomo s spektroskopsko klasifikacijo tesnih dvojnih zvezd. Doslej najpopolnejši katalog in statistični študij lastnosti kataklizmičnih dvojnic, ki smo ga večinoma že objavili, bomo nadaljevali z objavo pregleda simbiotičnih dvojnih zvezd (opazovanja na ESO v Čilu in Asiagu v Italiji). Sem sodi tudi nadaljevanje vizualnega študija pulzarjev v vidni svetlobi. Razvijamo tudi metodo za spektroskopsko klasifikacijo zvezd v odprtih kopicah in nadaljujemo s študijem porazdelitve medzvezdnega prahu. Vpliv svetlobe na mikronske delce proučujemo tudi v laboratoriju. Domač program iskanja kometov že rojeva prve rezultate (odkritje več 10 asteroidov), potrebno pa bo dokončati njegovo avtomatizacijo in ga nadgraditi z večjim teleskopom. Preučevanje vremenskih pojavov v mezo skali. Raziskovalne teme so dinamična adaptacija, močne padavine in druge. Pomemben del pri bodočem razvoju modela ALADIN pa je asimilacija lokalno izmerjenih podatkov (3D-var in kasneje 4D-variacijska analiza). Dolgoročno so glavne metode dela: nadalnja implementacija modela ALADIN na delovni postaji (verzija s paralelnim računanjem), testiranje in poiskusno obratovanje, obravnava (diagnostične simulacije) za naše kraje posebno zanimivih situacij, pojavi intenzivnih padavin, analiza stanj, ki pogojujejo njihov nastanek in vključitev ustrezne parametrizacije v model, preučevanje dinamičnega prilagajanja modela na vse gostejšo resolucijo modelskega prostora, preučevanje parametrizacije prehoda snega v dež v okviru padavinske sheme modela ALADIN, preučevanje parametrizacije stratusnih oblakov. Kratkoročno bo v naslednjih letih prioriteta pri merjenjih in raziskovanjih v okviru Mesoscale Alpine Program (MAP). Zaradi precejšnje kompleksnosti eksperimetalne faze projekta (poled standardnih meteoroloških meritev tudi meritve z radarji, posebej opremljenimi raziskovalnimi letali, radiosondami itd.) bomo slovenski meteorologi (ne samo mi v raziskovalni skupini, temveč tudi vsa meteorološka služba!) v letu 1999 močno angažirani z inteziviranjem meritev nad našim prostorom, kasneje pa z obdelavo in znanstveno razlago dobljenih rezultatov.
Pomen za razvoj znanosti
Objave v najpomembnejših svetovnih revijah in vabljena predavanja na znanstvenih konferencah v tujini v zadnjih letih kažejo na našo vključenost v mednarodno znanost. To velja tudi za naše sodelovanje v PECO projektu ERBCHRXCT920033 Univerze v Padovi na področju aktivnih galaktičnih jeder (nosilni projekt prof. DeZotti-ja) v okviru kolaboracije CEE Evropske unije. Tudi sicer imamo tesno sodelovanje s številnimi raziskovalci na Univerzi v Padovi, Astronomskih observatorijih v Padovi, Asiagu, Bologni, Trstu ter na Univerzi v Tuscaloosi (Alabama, ZDA). Naša zbirka digitalnih opazovanj kometov je med največjimi na svetu in je v celoti dostopna preko interneta. Našo priredbo programa Daophot II, svetovnega standarda na področju astronomske fotometrije, za PC okolje smo na njihovo zahtevo poslali na blizu 100 naslovov na vseh celinah.Že število raziskovalcev, ki so se zbrali pri mednarodnih projektih, pri katerih sodelujemo (ALADIN okrog 110 raziskovalcev iz ducata držav, pri MAP pa še več), kaže, da so študij dogajanj in raziskave metod, ki omogočajo napoved teh vremenskih dogajanj, izredno aktualni.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je vremensko zelo ranljiva. Pregled Svetovne meteorološke organizacije za leto 1997 (WMO bull 47 (1998) 372-388) kaže, da smo po vremenski škodi na GNP bili lani na 9 mestu med vsemi državami na svetu - k sreči pri nas skoraj ni smrtnih žrtev, temveč le materialna škoda. Spoznavanje dogajanj v mezo skali omogoča dobro diagnosticiranje, pa tudi napovedovanje v smisli regionalne, časovne in količinske opredelitve prihajajočih dogodkov. To je pomembno predvsem za nevarne dogodke (npr. za intezivne padavine).Razvoj lastnega astronomskega instrumentarija (avtomatizacija vseh treh teleskopov v zadnjih 5 letih, skupaj s popolnim računalniškim vodenjem in obdelavo opazovanj), programske opreme (prenos programa Daophot II, ki je svetovni standard na področju astronomske fotometrije, v PC okolje) in pridobivanje praktičnih znanj s področja modeliranja astrofizikalnih procesov, nam omogoča, da preko dodiplomskih in podiplomskih študentov to znanje prelijemo tudi drugim uporabnikom. Zaradi velikega zanimanja mladih za vesolje je ta interakcija zelo živa in omogoča visoki nivo znanja, ki je pogoj za obstoj astronomije in astrofizike pri nas kot stroke. Odkritje preko deset novih asteroidov v zadnjih 2 letih pomeni, da bomo kmalu tudi Slovenci lahko poimenovali svoje vesoljsko telo. Pričakovati je, da se jim bo kmalu pridružil tudi nov komet.
