Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Integralna agronomija

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 
B410  Biomedicinske vede  Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija 
  000   
Ključne besede
KONVENCIONALNO KMETIJSTVO, ALTERNATIVNO KMETIJSTVO, OBDELOV-ANJE ZEMLJE, KOLOBAR, BILANCA HRANIL, PAŠNIKI, TRAVINJE, ŽLAHT-JENJE, FITOMEDICINA, ENTOMOLOGIJA, FITOPATOLOGIJA, HERBOLOGIJA
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17773  Aleksander Bobnar    Raziskovalec  2002 - 2003  23 
2.  00357  dr. Franci Aco Celar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  358 
3.  18132  dr. Barbara Čeh  Biotehnika  Raziskovalec  2002 - 2003  712 
4.  02936  dr. Jure Čop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  257 
5.  19183  mag. Eva Fabjančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  14 
6.  15418  Stanislav Gomboc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  179 
7.  17791  Marjanca Jamnik    Raziskovalec  2002 - 2003  17 
8.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  946 
9.  00951  dr. Lea Milevoj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  665 
10.  04578  dr. Ludvik Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  213 
11.  15993  dr. Igor Šantavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  149 
12.  01447  dr. Anton Tajnšek  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2002 - 2003  422 
13.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2002 - 2003  1.110 
14.  15577  Nevenka Valič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  89 
15.  00955  dr. Anton Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  469 
16.  20756  Marjeta Žabnikar    Raziskovalec  2002 - 2003  1 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.295 
Povzetek
Integrativna povezava raziskovalnih projektov s področja tehnologije poljščin in travinja,vključno s fitomedicino, žlahtnjenjem, semenarstvom in rajonizacijo. Znanstveno-raziskovalna usmeritev bo skladna z načeli integriranega oziroma sonaravnega kmetijstva ob uveljavljanju gospodarnosti pridelave. Na dolgoletnih statičnih poljskih poskusih, ki že potekajo, bomo preučevali alternative trajnostno delujočega obdelovanja zemlje z iskanjem alternativnih oblik agrotehničnih ukrepov; prehrane rastlin, usklajene na bilančno uravnoteženost, različnih variant kolobarjenja, rajoni-zacije sort ter nege poljščin in travinja. Za področje pašništva in spravila krme se bomo usmerili v ohranjanje kmetijskega prostora v hribovitem svetu s pašno rabo travišč, pri čemer bomo preučevali vpliv nekaterih zeli in njihovih ekskretov na uveljavitev plazeče detelje. Pri vsem tem bodo pomembnega poudarka deležni: integrirano varstvo kmetijskih rastlin z inventari-zacijo škodljivcev in predatorjev, povzročitelejev bolezni ter različnih oblik varstva pred pred njimi. Proučevanje interspecifičnih odnosov, temelječih na poznavanju biotske diverzitete znotraj in med agrarnimi ekosistemi, na modelnih primerih, z namenom možnosti reguliranja interspecifičnih odnosov za namene alternativnih tehnologij, temelječih na zakonitostih medsebojnih odnosov med živimi organizmi. Program bo med drugim usmerjen v raziskave biodiverzitete v agrarnih ekosistemih, ki se občutno zožuje zaradi ekonomske nezanimivosti vse večjega števila poljščin in drugih kmetijskih rastlin. Zato imamo v kmetijstvu majhno izbiro genotipov gojenih rastlin in dokaj heterogeno strukturo patogenov in herbivorov, ki se stalno prilagajajo gostiteljem, občasno pa se pojavljajo tudi za naše razmere novi organizmi ali pa se obstoječi prerazmnožijo zaradi gojenja novih kultivarjev, vremenskih sprememb in sprememb v agrotehniki. Program vključuje permanentni monitoring pojava povzročiteljev bolezni in škodljivcev kmetijskih rastlin, njih bionomije, fiziologije, ras in patotipov, razvijanje okolju prijaznega varstva, ki bo med drugim vključevalo prognoziranje pojava rastlinskih škodljivcev s feromoni in drugimi pastmi.Razvijali bomo informacijski sistem za fitomedicino, diagnostiko in prognostiko za gospodarsko pomembne rastlinam škodljive organizme, razvijanju molekularnih metod za preučevanje ras in patotipov pri mikroorganizmih in fitofagih ter antagonističnih organizmih, za njih identifikacijo in karakterizacijo ter za preučevanje rezistence na fitofarmacevtska sredstva. Raziskovani bodo intra in interspecifični odnosi pri organizmih v mešanih posevkih še zlasti v kombinaciji s stročnicami. Sinteza znanstveno raziskovalnih hipotez, iz katerih izhajajo programi izvajanih raziskav, se bo konkretizirala v trajnostnem konceptu agronomskih tehnologij, prilagojenih za naše talne in klimatske razmere, upoštevajoč velikost kmetij in gospodarnost pridelave.
Pomen za razvoj znanosti
Z vključevanjem raziskovalnih projektov v evropski prostor bo imel raziskovalni program svojo relevanco v širšem prostoru, kar se bo odrazilo tudi v objavah v mednarodnih znanstvenih publikacijah. Tako pri nas kot v svetu so predmet primerljivih raziskovalnih skupin predvsem okoljevarstveno naravnane tehnologije s poudarkom na gospodarni pridelavi zadostnih količin zdrave hrane in ohranjanju kmetijskih zemljišč. Študij zapletenih znanstvenih zakonitosti na tleh kot raziskovalnem objektu je učinkovitejši, če so raziskave povezane v mednarodno mrežo in se o rezultatih razpravlja na znanstvenih konferencah in simpozijih. Ugotovitve, ki so predmet raziskav v okviru programa Integralna agronomija, bodo letno verificirane na več mednarodnih in domačih simpozijih in posvetovanjih. Slovenija bo postala na tem področju znanstveno prepoznavna, kar nam bo omogočilo participiranje v mednarodnih raziskovalnih, razvojnih in gospodarskih projektih. Sicer pa so v širših evropskih horizontih znanstveniki doslej pogrešali relevantne agronomske raziskave za slovensko specifične klimatske, edafske in biotične razmere in nakazali potrebo po takih raziskavah. Medtem ko so aridnejša in hladnejša območa srednje, severne in zahodne Evrope ter toplejša in aridnejša mediteranska območja dobro raziskana, za humidno in reliefno pestro Slovenijo (in sosednje pokrajine) s toplimi poletji take raziskave, z redkimi izjemami, manjkajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni program bo imel neposredne in posredne sinergistične večplastne učinke na nadaljnji razvoj agronomske stroke in širši učinek na kmetijstvo kot gospodarsko panogo. Tako bo imela posodobitev integriranih tehnoloških postopkov v agronomiji močan vpliv na smeri nadaljnega razvoja živinoreje v smeri racionalizacije prek pašništva, boljšem koriščanju travinja in pridelovanja beljakovinskih krmnih komponent na njivah. Poudarjeno pa bo tudi pridelovanje hrane na njivah neposredno za ljudsko prehrano, brez konverzije prek živinoreje. Raziskovalna skupina spada na specifičnem področju relevantnosti glede na usposobljenost kadra med najbolj komponentne time v državi. Objekt njihovih raziskav sta njivski, travniški in pašniški svet, kar pomeni pretežni del urbane krajine na Slovenskem. Znanstvene ugotovitve in njihove tehnološke implikacije lahko nudijo rešitve, ki bodo zaustavile nadaljnje hitro zaraščanje travinja in njiv, kar mora biti za Slovenijo kot državo prvega prioritetnega pomena. Alternativni scenarij za samopreskrbo s hrano v kriznih razmerah (svetovna gospodarska kriza z zlomom finančnega sistema, ekonomske blokade, vojna, itd.), ki je tudi predmet raziskav te skupine, daje elemente za pripravo ustreznih nacionalnih programov za primer potrebe. Dodatni učinek študija znanstveno raziskovalnih hipotez se bo odrazil v večji prilagojenosti slovenske agronomije tehnološkemu nivoju v EU. S prenosom znanstvenih ugotovitev v pedagoški proces bomo splošno strokovno znanje diplomantov izenačili z ravnijo v širšem evropskem prostoru, kar bo omogočilo enakovredno strokovno komunikacijo naših agronomov s strokovno javnostjo v razvitem svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno