Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Algoritmi in informacijske tehnologije

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 
T121  Tehnološke vede  Obdelava signalov 
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
P110  Naravoslovno-matematične vede  Matematična logika, teorija množic, kombinatorika 
Ključne besede
računalništvo,algoritmi,programska oprema,digitalno procesiranje signalov, informatika, optimizacija, informacijski sistemi, podatkovne baze, hevristični algoritmi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16154  dr. Marko Bajec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  493 
2.  18188  dr. Tomaž Dobravec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  136 
3.  09532  dr. Dušan Kodek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  295 
4.  01697  dr. Marjan Krisper  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  528 
5.  03307  dr. Viljan Mahnič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  401 
6.  04527  dr. Miran Mihelčič  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  465 
7.  03801  dr. Tomaž Mohorič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  225 
8.  01118  dr. Radko Osredkar  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  431 
9.  16133  Zvonimir Petkovšek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  3 
10.  04646  dr. Borut Robič  Računalništvo in informatika  Vodja  2001 - 2003  292 
11.  14989  dr. Robert Rozman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  112 
12.  13564  dr. Igor Rožanc  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  207 
13.  15294  dr. Rok Rupnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  386 
14.  12766  dr. Boštjan Slivnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  157 
15.  03800  mag. Igor Škraba  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  72 
16.  15218  dr. Damjan Šonc  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2002 - 2003  26 
17.  01902  dr. Boštjan Vilfan  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  189 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.815 
Povzetek
Raziskovalni program je namenjen temeljnim raziskavam na področju algoritmov in aplikativno usmerjenim raziskavam na področju njihove praktične uporabe v splošnem področju informacijskih tehnologij. Temeljne raziskave s področja algoritmov imajo široko področje uporabe in se lepo dopolnjujejo s problemi, ki se pojavljajo na mnogih aplikativnih področjih. Program je zato razdeljen v področja temeljnih raziskav in praktično usmerjenih aplikativnih raziskav. Področja temeljnih raziskav algoritmov so: celoštevilčna polinomska Čebiševa aproksimacija, problem optimalne mreže frekvenc pri načrtovanju digitalnih filtrov (tako imenovana diofantska mreža), problem optimalnega dodeljevanja v superskalarni računalniški arhitekturi, algoritmi za množenje matrik, izboljšave Viterbijevega algoritma za iskanje najboljše poti v stohastičnem modelu pri razpoznavanju govora, aproksimacijski in verjetnostni algoritmi in druge sodobne hevristične metode ter algoritmi za analizo in sintezo programskih jezikov. Predvidene raziskovalne teme v okviru področij so: konstrukcija algoritma za določanje spodnje meje celoštevilčne aproksimacijske napake, povečanje robustnost razpoznavanja govora pri prisotnosti šuma v okolju z uporabo nesimetričnih okenskih funkcij, razvoj in preizkušanje aproksimacijskih in verjetnostnih algoritmov za probleme kombinatorične optimizacije, novi algoritmi za množenje matrik in druge sorodne probleme ter novi algoritmi za analizo in sintezo programskih jezikov. Področja aplikativnih raziskav, v katerih so uporabne zgornje temeljne raziskave, so: načrtovanje in uporaba digitalnih filtrov s končno dolžino besede v telekomunikacijskih napravah raznih vrst (krajša dolžina koeficientov, ki jo omogočajo raziskovani algoritmi, prinaša velike prihranke), razvoj kvalitetnejših merilnih instrumentov (npr. spektralnih analizatorjev), razvoj novih zmogljivejših računalniških arhitektur, izboljšava robustnosti obstoječih sistemov za razpoznavanje govora, kompresija avdio in video informacije oziroma boljša kvaliteta prikazane informacije v multimedialnih sistemih, uporaba optimalnih celoštevilčnih rešitev v relacijskih podatkovnih bazah, kvalitetnejše vodenje procesov, izboljšave pri uvajanju modernih učnih pripomočkov, raziskave novih metod za doseganje večje kakovosti programske opreme ter raziskave novih oblik prevajalnikov programskih jezikov. Čeprav so temeljne raziskave s področja algoritmov po svoji naravi visoko teoretične, ne more biti o njihovi praktični uporabnosti nobenega dvoma. Primerov, ki to dokazujejo je veliko. Posebno zanimivi so primeri, ko se algoritmi, pri katerih je motiv za njihov razvoj prišel iz enega področja (npr. iz digitalnega procesiranja signalov), uspešno uporabijo na povsem drugem področju (npr. v razvoju informacijskih sistemov). Poudarek na aplikativnosti raziskav iz tega programa je zelo pomemben in služi kot vodilo za usmerjanje temeljnih raziskav na taka področja, ki so z drugimi sredstvi težko rešljiva. Od tod izhajajo motivi za predlagani raziskovalni program.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalna področja, ki so navedena v programu, so med najbolj znanimi in aktivnimi na področju računalništva in informatike. Posebno velik je pomen algoritmov, ki izhajajo iz digitalnega procesiranja signalov (npr. celoštevilčna aproksimacija, nesimetrične okenske funkcije, Viterbijev algoritem). Zaradi nezadržne digitalizacije komunikacij, ki smo ji priče na vseh področjih, je zanimanje zanje zelo veliko. Glede na to, da smo bili pri teh problemih že do sedaj uspešni (nekateri od naših rezultatov so vodilni v svetovnem merilu), upravičeno pričakujemo, da bodo rezultati naših raziskav pomembni za znanost v širšem smislu. Iskanje rešitev, ki naredijo dokazano NP-polne probleme obvladljive do velikosti, ki se pojavlja pri praktičnih problemih, velja za težak problem. Konstrukcija teoretične spodnje meje aproksimacijske napake kot sredstva za dosego obvladljivosti, ki je ena od raziskovalnih tem tega programa, je v našem disedanjem delu prinesla zelo obetajoče rezultate. Glede drugega področja, ki ga zasledujemo, kvaliteta programske opreme, velja, da različni standardni modeli za zagotavljanje kakovosti programske opreme (npr. ISO 9001-9000-3 Capability Maturity Model, ANSI/IEEE Std. 730-1989 ipd) zahtevajo merjenje kakovosti, ne dajejo pa navodil, kako te meritve izvajati. Zato je izdelava usteznih modelov za kvantitativno spremljanje procesa razvoja programske opreme predmet številnih raziskav, ki potekajo v svetu (npr. Carnegie-Mellon Software Engineering Inst, Europ. Softw. Inst ipd).
Pomen za razvoj Slovenije
Algoritmi, ki so predmet predlaganega raziskovalnega programa, so osnova za veliko število aplikacij raznih vrst, še posebej na področju telekomunikacij. V Sloveniji je industrija telekomunikacij dobro razvita in znano je, da izvaža velik del svoje proizvodnje. Pri tem se srečuje z zelo močno konkurenco in v tem konkurenčnem boju je pomembna vsaka potencialna prednost. Ker je končni rezultat naših raziskav boljše razmerje zmogljivost/cena povsod tam, kjer se algoritmi uporabijo, je razviden pomen predlaganega raziskovalnega programa za Slovenijo. Tako so bili npr. v preteklosti nekateri od naših teoretičnih rezultatov uporabljeni v firmah Iskratel, Mobitel in K&O sistemi. Čeprav je pomen te vrste lahko velik, pa moramo poudariti, da obstaja tudi širši in pomembnejši pomen. Ta je preprosto v pomembnosti področij, katerih raziskavo predlagamo. Gre namreč za temeljna področja računalniške znanosti - znanje o njih je Sloveniji potrebno v velikem številu primerov, ki so vsak zase morda malo pomembni, gledano v celoti pa bi brez njega nastajala škoda, ki jo je težko oceniti. Raziskovalna skupina deluje na fakulteti in vsi njeni sodelavci sodelujejo v pedagoškem procesu. V okviru rednega univerzitetnega in visokega strokovnega študija se predavajo predmeti, pri katerih se uporablja znanje povezano s tem raziskovalnim programom. To velja še bolj za podiplomski in doktorski študij in za izdelavo magistrskih in doktorskih del. Vrsta takih del je bila že v preteklosti povezana z raziskavami, ki jih predlagamo v tej predstavitvi. Izvedenih je bilo tudi več specialističnih programov in seminarjev za udeležence iz gospodarstva z namenom, da se nove metode prenašajo v prakso. To vrsto sodelovanja z uporabniki nameravamo razvijati tudi v prihodnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno