Projekti / Programi
Eksperimentalne metode v okolju
01. januar 1999
- 31. december 2003
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
P300 |
Naravoslovno-matematične vede |
Analitična kemija |
P402 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fotokemija |
B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
Laserske metode, zaznavanje na daljavo, spektroskopija, kromatografija, fotorazgradnja, biološka razgradnja, bioremediacija, bioakumulacija, pesticidi, trihalometani, huminske kisline, težke kovine, antioksidanti, vode, tla, atmosfera, hrana,
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.022 |
Povzetek
Osnovna dejavnost v okviru raziskovalnega programa bo razvoj in uporaba novih instrumentalnih in drugih eksperimentalnih metod za ugotavljanje stanja in raziskave pojavov v okolju. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na optične metode (npr. laserska spektroskopija), ki jih bomo kombinirali tudi z nekaterimi specifičnimi metodami, kot so na primer biosenzorji in klasične separacijske tehnike (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, plinska kromatografija, kapilarna elektroforeza). Med laserskimi tehnikami bomo največ uporabljali visoko občutljive metode optotermične spektroskopije (optoakustična spektroskopija, spektrometrija s termičnimi lečami in metoda optotermičnega odklona ), lasersko vzbujene fluorescence in metodo LIDAR za zaznavanje onesnaženosti na daljavo. Uvajali bomo tudi metode hitre (nanosekundne in pikosekundne) laserske spektroskopije za študij intermediatov v fotokemijskih reakcijah.Z novimi eksperimentalnimi metodami bomo raziskovali predvsem procese fotorazgradnje in biološke razgradnje organskih polutantov v okolju. Pri tem se bomo poleg samih meritev v okolju posvetili tudi študiju osnovnih procesov (stabilnost, mehanizmi in kinetika kemijskih reakcij, interakcije s sedimenti, bioakumulacija) v laboratorijskih pogojih. V začetku se bomo na tem področju ukvarjali predvsem s toksičnimi spojinami kot so pesticidi in njim sorodne snovi oziroma njihovi razpadni produkti ter s halogeniranimi ogljikovodiki (trihalometani) in njihovimi prekurzorji (huminske in fulvinske kisline), ki so pomembni predvsem v povezavi s postopki priprave pitne vode (kloriranje). Pri raziskavah biološke in fotokemične razgradnje pesticidov bomo kot kazalce uspešnosti razgradnje uporabljali metode na osnovi biosenzorjev, s katerimi lahko direktno ugotavljamo toksičnost nastalih produktov razgradnje za žive organizme.Poleg toksičnih snovi bodo predmet naših raziskav in uporabe razvitih eksperimentalnih metod tudi nekatere biološko pomembne snovi kot so na primer različni antioksidanti (karotenoidi, flavonoidi), ki so lahko pomembni pokazatelji tako zdravstvenega stanja organizmov, izvirnosti in kakovosti posameznih živil, kot tudi stanja ekosistemov ali izvorov onesnaženosti okolja (predvsem voda).Pri raziskavah onesnaženosti atmosfere in voda bomo izkoriščali tudi prednosti, ki jih ponujajo metode za zaznavanje onesnaženosti na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
Za znanost v širšem smislu bodo pomembni predvsem tisti rezultati raziskovalnega programa, ki bodo vezani na raziskave osnovnih procesov v okolju (mehanizmi in kinetika razgradnje polutantov). Ti bodo namreč dali nova znanja oziroma podatke, ki lahko pomagajo razložiti lastnosti nekaterih snovi v okolju ter z njimi povezane procese kot so na primer stabilnost in pretvorbe polutantov in njihovih prekurzorjev, bioakumulacija itd..
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni program bo za Slovenijo pomenil tako razvoj in pridobitev novega instrumentarija, ki bo omogocal sodobne raziskave pojavov v okolju, in natancnejše spremljanje stanja okolja v Sloveniji, kot tudi razvoj novih metodologij za napovedovanje in odpravljanje posledic onesnazevanja. Predvidevamo, da bomo lahko z novim znanjem pridobljenim v okviru raziskovalnega programa prispevali k uspešnejšemu odstranjevanju in unicevanju nekaterih posebnih odpadkov (olja s PCB) oziroma revitalizaciji onesnazenih podrocij (pesticidi) ter zagotavljanju kakovostne pitne vode (razgradnja huminskih kislin in THM). Obenem bodo rezultati raziskovalnega programa omogocili natancnejše poznavanje stanja in dejanske ranljivosti nekaterih za Slovenijo specificnih naravnih ekosistemov (kras, mokrišca).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo