Projekti / Programi
Biologija telesne aktivnosti
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.00 |
Družboslovje |
Šport |
|
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S273 |
Družboslovje |
Telesna kultura, motorično učenje, šport |
| B470 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija |
| B540 |
Biomedicinske vede |
Dihala |
| B580 |
Biomedicinske vede |
Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija |
športni napor, športna vadba, učinki, acido-bazno ravnovesje, elektrolitsko ravnovesje, utrujenost, laktat, presnova, ogljikovi hidrati, maščobe, mehanika mišičnega krčenja, moč, vzdržljivost, motorična kontrola, biomehanika, fiziologija napora, biokemija napora
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18705 |
dr. Edvin Dervišević |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
425 |
| 2. |
13663 |
dr. Blaž Jereb |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
257 |
| 3. |
20754 |
dr. Jernej Kapus |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
359 |
| 4. |
04058 |
dr. Venceslav Kapus |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
457 |
| 5. |
03449 |
dr. Mirjam Lasan |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
279 |
| 6. |
16126 |
Radoje Milić |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
150 |
| 7. |
04959 |
dr. Vojko Strojnik |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
591 |
| 8. |
21495 |
dr. Nejc Šarabon |
Šport |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
959 |
| 9. |
06220 |
dr. Branko Škof |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
654 |
| 10. |
18224 |
Stanislav Štuhec |
|
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
128 |
| 11. |
06162 |
dr. Anton Ušaj |
Vzgoja in izobraževanje |
Vodja |
2001 - 2003 |
374 |
Organizacije (1)
Povzetek
Obremenitve v športu so zelo različne: bolj ali manj intenzivne in po trajanju različne. V primeru zelo visoke intezivnosti in zato kratkega trajanja pomeni takšna obremenitev za organizem takšen napor, v katerem se zaradi svoje kratkotrajnosti dogaja predvsem različna razgradnja enegijskih snovi in vse uravnavanje presnove poteka v smeri kar najuspešnejše razgradnje. Takšne spremembe vodijo hitro do utrujenosti, ki pa se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Zato poznamo več vrst utrujenosti. Nekatere med njimi je mogoče zaznati s pomočjo aktivacije mišic in/ali mehanskih značilnosti mišičnega krčenja v različnih načiih obremenjevanja, največkrat z električno stimulacijo. Zanima nas v katerih pogojih obremenjevanja se pojavijo različne vrste utrujanja. Pri tem pričakujemo le redke primere, ko bo mogoče definirati le posamezno vrsto utrujenosti, saj gre za kompleksen pojav. Zato nameravamo iskati načine, kako diferencirati različne vrste utrujenosti, ki se pojavljajo sočasno ali pa vsaj zelo tesno skupaj. Dolgotrajna obremenitev, za razliko od kratkotrajne, traja dovolj dolgo in je dovolj nizko intenzivna, da organizem, pa tudi posamični organi razvijejo delovanje svojih homeostatskih funkcij, ki organizem bolj ali manj zaščitijo nezaželenih sprememb. Seveda je takšna aktivnost organizma možna le v specifičnem območju intenzivnosti in določenem trajanju, odvisno od homeostatskega mehanizma in njegove zmogljivosti. Ker je za tovrsten napor značilno kopičenje mlečne kisline (laktata) v organizmu, nameravamo njegovi presnovi posvetiti del pozornosti, saj je ta presnovni produkt hkrati tudi gorivo. Kot organska kislina, ki disociira na vodikov ion (proton) in laktatni ion (anion), pomembno učinkuje na spremembo acido-baznega in elektrolitskega ravnovesja v krvi. Prvo ravnovesje skuša organzem uravnavati s povečanjem pljučne ventilacije. Zanima nas, kako uspešno je uravnavanje teh procesov pri različno vzdržljivih posameznikih in katere so tiste značilnosti obremenitve, pri katerih sta omenjena mehanizma najbolj učinkovita. Posebej nas zanima ali je učinkovitost omenjenih procesov kakorkoli vezana tudi na trajanje napora. Pri proučevanju učinkov vadbe se nameravamo usmeriti predvsem na dve področji, ki sta omenjeni v uvodu. Posamezniki se lahko na določeno vadbo prilagajajo po podobnih vzorcih ali pa tudi ne. Vsekakor razlike obstajajo med tistimi, ki so bolj prilagodljivi, od tistih, na katere vadba ne učinkuje tako izraženo. Zanima nas časovni potek sprememb in mehanizmi učinkovanja. Pri tem se nameravamo posvetiti predvsem bolj kompleksnemu proučevanju, zato bomo zgoraj omenjena dva različna vidika proučevanja napora združili pri proučevanju učinkov vadbe. Dodatno nameravamo posvetiti pozornost učinkov vadbe na presnovo goriv: ogljikovih hidratov in maščob, ker pa je v veliki meri presnova odvisna od zmogljivosti aerobnih energijskih procesov nameravamo porabi kisika in tvorbi ogljikovega dvokisa posvetiti dodatno pozornost. En pomembnih učinkov vzdržljivostne vadbe je prerazporeditev deleža posamičnega goriva S tem dobi uravnavanje acidobaznega in elektrolitskega ravnovesja drugačno vlogo, spremeni pa se tudi vrsta utrujenosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje kratkotrajnega in dolgotrajnega napora poteka že kar dolgo in intenzivno. Raziskave, ki proučujejo utrujanje so do sedaj pokazale na različne mehanizme, ki jih je mogoče povezati z različnimi značilnostmi obremenjevanja. Kljub temu, da gre najbolj prodorna smer raziskav na molekularni nivo, pa je zveza posameznih vrst utrujanja z značilnostmi mehanike mišičnega krčenja in gibanja v celoti (tehnike) tako izražena, da spodbuja intenzivno raziskovanje na tem področju. Naš prispevek predvidevamo predvsen na področju periferne utrujenosti, ki je zelo povezano z mehanskimi značilnostmi krčenja in fiziološko-biokemijskimi značilnostmi znotraj mišičnih tekočin in krvi, ki prihaja in zapušča mišice. Pri dolgotrajnem naporu nameravamo raziskovanje usmeriti v področje acidobaznega statusa in elektrolitskega ravnovesja saj pričakujemo ravno tu inovativni prispevek. Naš način dela namreč predvideva bolj kompleksen, zato pa bolj zamuden in dolgotrajno serijo večih obremenitev, kar bolje opredeli funkcijo uravnavanja. Ta je namreč ves čas temeljila predvsem na vedenju klasičnih študij v mirovanju ali nespremenljivem obremenjevanju. V tej luči pričakujemo tudi morebiten prispevek na področju uravnavanja pljučne ventilacije, za katero se je zopet povečal raziskovalni interes, saj je veliko bolj kompleksno uravnavana kot je to mogoče oceniti s poskusi v mirovanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Spoznanja in ugotovitve raziskovanja kratkotrajnega in dolgotrajnega napora nameravamo objaviti v mednarodni znanstveni literaturi (članki v revijah in zbornikih kongresov). To pomeni tudi predstavljanje države in matične univerze mednarodni javnosti,kar pa prispeva k prepoznavnosti.Področja, na katerih nameravamo raziskovati predstavljajo večji del osnovne raziskave v Kineziologiji, pa tudi nekatere usmerjene aplikativne raziskave v Medicini. Njihova vsebina prispeva k osnovnemu vedenju o naporu nasploh, posebej pa tudi o športnem naporu. Boljše razumevanje le tega pa lahko prispeva, da takšen napor z večjim učinkom uporabimo pri vadbi, ki pa ima lahko zelo različne cilje. Tako lahko vadbo prilagodimo vrhunskim športnikom in/ali bolnikom v procesu rehabilitacije ali tistemu delu populacije, ki vadi zato, da bi si izboljšala zdravje. Izkušnje raziskav bodo ponujale principe, na katerih je mogoče graditi specifične procese vadbe. Smisel financiranja omenjenega projekta vidimo predvsem k že omenjenemu posrednemu izboljšanju dela v stroki, saj bo ponujeno več vedenja, hkrati pa tudi nekaj principov, na katerih naj bi temeljila uporabe neprekinjene obremenitve. V zadnjem času prihaja do vedno bolj intenzivnih povezav z drugimi področji športnega treniranja in rehabilitacije, kjer so znanja, ki jih ta programska skupina poseduje in razvija velike pomena in pomagajo k razvoju teh področij. Gre za sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, Zavodom za rehabilitacijo invalidov ter Bolnišnico in kliničnim oddelkom za pljučne bolezni in alergijo na Golniku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
