Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pedologija in varstvo okolja

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 
B410  Biomedicinske vede  Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija 
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
Tla, podtalnica, pedogeneza, raba tal, naravna dedišeina, klasifikacija tal, ciklus organskih snovi, ciklus hranil, prehrana rastlin, kompost, polutanti v tleh, remediacija tal, mikrobna ekologija tal, kemometrija, geografski informacijski sistemi, sonaravno kmetijstvo, erozija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19262  Svetlana Gogič Knežić    Raziskovalec  2002 - 2003 
2.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  411 
3.  06736  Andreja Hodnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  138 
4.  17775  Rozalija Ilc    Raziskovalec  2002 - 2003  21 
5.  21504  dr. Boštjan Kos  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  29 
6.  08259  dr. Domen Leštan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  389 
7.  00952  dr. Franc Lobnik  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2002 - 2003  820 
8.  13073  dr. Rok Mihelič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  439 
9.  17776  Bernarda Mohorović    Raziskovalec  2002 - 2003 
10.  20498  Tatjana Pačnik    Raziskovalec  2002 - 2003 
11.  08185  mag. Tomaž Prus  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  350 
12.  05755  Janez Rupreht  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  316 
13.  14056  dr. Marjetka Suhadolc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  233 
14.  10982  dr. Aleksander Šiftar  Urejanje krajine  Raziskovalec  2002 - 2003  233 
15.  17780  Viljem Šijanec    Raziskovalec  2002 - 2003 
16.  04727  Marjan Šporar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  250 
17.  19261  Irena Tič    Raziskovalec  2002 - 2003  238 
18.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2002 - 2003  420 
19.  04847  dr. Nataša Jaecks Vidic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  166 
20.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  868 
21.  08834  dr. Marko Zupan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2002 - 2003  479 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
Povzetek
Kvaliteta tal je pomembna za sonaravno pridelovanje hrane in varovanje okolja. Evidentiranje, ohranjanje in izboljševanje kvalitete tal in vrednotenje zemljišč je torej nujno potrebno. Ker človek vse močneje prodira v krajino, je potrebno pripraviti podatke o tleh, ki bodo služili identifikaciji občutljivih območij, varovanju posebno ogroženih talno krajinskih enot kot tudi smotrnemu načrtovanju rabe prostora. Na poti pridruževanja v EU smo povabljeni k izdelavi prostorsko informativnih baz o tleh. Zato pripravljamo bazo podatkov o tleh v Sloveniji. V naslednjih desetih letih bomo izpopolnjevali, dograjevali vzdrževali in uporabljali talni informacijski sistem v merilu 1:25.000 v skladu z evropskimi normativi in v okviru Evropske pedološke karte. Tla so nujno potrebna za ravnotežje in produktivnost v naravnih in agro-ekosistemov. Poleg tega so naravni vir, ki v človeškem časovnem merilu ni obnovljiv, zato postaja stanje tal v kmetijstvu in okolju vedno bolj predmet raziskav. Degradacija tal zmanjšuje obseg tal kot naravnega vira v svetovnem merilu, povzroča pa jo tako ne-sonaravna kmetijska predelava kot tudi drugi antropogeni dejavniki (kisli dež, onesnaženje tal iz različnih virov, erozija tal). Raziskave kvalitete tal s pedološkimi, fitocenološkimi, geomorfološkimi in ekološkimi metodami in spremljanje kemijskih in fizikalnih lastnosti tal ter modeliranje talnih procesov prispevajo znanja pomembna za vzdrževanje oziroma izboljšanje kvalitete tal. Za ocenjevanje kvalitete tal razvijamo metode, ki temeljijo na ocenah biomase in raznolikosti organizmov v tleh, posebno občutljiv indikator kvalitete tal pa je struktura in raznolikost mikrobnih združb, ki jo ugotavljamo s pomočjo biokemijskih označevalcev: fosfolipidnih profilov in DNA fragmentov. Kvaliteta tal se lahko relativno hitro poslabša tudi zaradi klimatskih sprememb, ki so eden od glavnih tlotvornih činiteljev. Lastnosti tal so zato dobri pokazatelji paleoklimatskih razmer. Raziskujemo tudi tlo-tvorne procese, ki so povezani z delovanjem človeka v predzgodovinskih in zgodovinskih dobah in ekologijo za Slovenijo značilnih talnih ekosistemov, npr. steljnikov. Vse večji je poudarek na trajni in sonaravni kmetijski pridelavi. Zato so pomembne raziskave kroženja hranil in mikrohranil v sistemu tla-rastlina-talna voda vključno z vračanjem hranil v tla, ki vključuje tudi kompostiranje organskih ostankov in odpadkov, in zmanjševanja izgub hranil iz tal. Na kvaliteto tal agro-ekosistemov močno vpliva aplikacija pesticidov. Zato raziskujemo usodo (izhlapevanje, absorbcija, transformacije, razgradnja, izpiranje) pesticidov in drugih organskih ksenobiotikov v različnih modelnih talnih ekosistemih, npr. različni akceptorji elektronov v tleh, tla onesnažena s težkimi kovinami, tla obogatena z žetvenimi ostanki. Z metodami mikrobne ekologije ugotavljamo vlogo in pomen talnih mikroorganizmov za usodo ksenobiotikov. Razvijamo nove metode čiščenja z organskimi ksenobiotiki onesnaženih tal z bio-mimetičnimi spojinami (metalo-porfirini), ki razgrajujejo poliaromatske ogljikovodike. Prav tako potekajo raziskave remediacije s težkimi kovinami onesnaženih tal z mikrobno mobilizacijo in fitoekstrakcijo kovin. Pri tem preučujemo možnost mobilizacije nekaterih težkih kovin z dodatkom ligandov umetnega (EDTA) in mikrobnega izvora (citronska in oksalna kislina), ter sprejem in akumulacijo kovin v različne, predvsem hitrorastoče rastline.
Pomen za razvoj znanosti
Industrializacija in intenzivna kmetijska pridelava je v Evropi in tudi drugod privedla do onesnaževanja in degradacije tal, posledično pa do čedalje večjega zavedanje pomena tal kot naravnega vira, ki se obnavlja zelo počasi. Kvaliteta in degradacija tal kot temeljne sestavine ekosistemov je zato v Evropi in v svetu vedno bolj predmet razprav in raziskav. Poleg izgube tal zaradi urbanizacije in izgradnje infrastrukture je degradacija tal glavni dejavnik, ki zmanjšuje obseg tal kot naravnega vira v svetovnem merilu, povzroča pa jo tako ne-sonaravna kmetijska predelava kot tudi drugi antropogeni dejavniki (kisli dež, onesnaženje tal iz različnih virov, erozija tal). Evidentiranje in spremljanje degradacije tal kakor tudi določanje kvalitete tal postajajo vedno bolj pomembne komponente raziskav tal in prispevajo znanje pomembno za vzdrževanje oziroma izboljšanje kvalitete tal ter omogočajo uporabo najustreznejših načinov trajnostne rabe tal in sonaravnega kmetijstva. V svetu so intenzivne tudi raziskave čiščenja onesnaženih tal, predvsem z metodami bioremediacije. Kot del širše Evropske pedološke karte in karte rabe tal (CORINE) uvajamo talni informacijski sistem o lastnostih, rabi in onesnaženosti tal v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program vsebuje poglavja v katerih so povezane bazične in aplikativne raziskave tal kot naravnega vira in dela prostora. Rezultati raziskav bodo v veliki meri predstavljeni kot zasnove informacijskih sistemov in podatkovnih baz ali njihove implementacije ter razvoja GIS sistemov in postopkov za upravljanje s prostorom. Poseben poudarek bo posvečen možnostim uporabe sistemov in podatkov v GIS okolju za podporo državnim ustanovam in ministrstvom ter raziskovalcem pri usklajenem načrtovanju prostorskega razvoja, reševanju okoljevarstvenih problemov in uvajanju sonaravnega kmetijstva. Podatki naravnih virov v okviru GIS informacijskih sistemov, postopki in sistemi predstavljajo za Slovenijo tisto nujno potrebno informacijsko podporo pri upravljanju s prostorom in naravnimi viri, ki je deloma opredeljena v sprejeti zakonodaji. Nadaljni razvoj talnega informacijskega sistema bo omogočal integralni vpogled v stanje tal v Sloveniji. Delni posnetek stanja onesnaženosti tal v Sloveniji, ki je del TIS-a, je razkril onesnažena območja, čeprav so tla v Sloveniji v primerjavo z Evropo precej manj onesnažena. Za nekatera od teh območij, npr. za s svincem, cinkom in kadmijem onesnaženo Mežiško dolino in okolico Celja in s herbicidi onesnažena območja intenzivnega kmetijstva (Dravsko in Mursko polje, Apaška dolina) razvijamo alternativne metode sanacije in remediacije tal. Za Slovenijo je primeren predvsem razvoj sonaravnega kmetijstva, ki trajnostno ohranja kvaliteto tal, za kar so pomembne tudi raziskave kroženja hranil v sistemu tla-rastlina-talna voda in vračanja hranil v tla, ter usode v tla vnešenih pesticidov in drugih ksenobiotikov. Za Slovenijo je značilna velika geološka, geomorfološka, klimatska in biotska raznolikost tal. Ta značilnost je razvidna tudi v specifičnih načinih rabe tal, tipih krajin in značilnih ekosistemih, ki sodijo med najbolj ohranjene v Evropi. S spoznavanjem lastnosti tal in procesov v tleh, ki so posledica urbanizacije, industrializacije in kmetijstva lahko predlagamo najprimernejše načine rabe tal.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno