Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Ekologija in varstvo okolja

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
6.03.00  Humanistika  Antropologija   

Koda Veda Področje
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
B290  Biomedicinske vede  Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kmotaksonomija, fiziologija brezžilnih rastlin 
B310  Biomedicinske vede  Fiziologija žilnih rastlin 
B320  Biomedicinske vede  Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija 
B460  Biomedicinske vede  Fizična antropologija 
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 
Ključne besede
ekosistemi, varstvo okolja, biodiverziteta, populacijska ekologija, celinske vode, talna favna, veliki sesalci, fiziologija rastlin, rastlinska biokemija, herbarij, mikoriza, tkivne kulture, človek, somatotipska variabilnost, biološka didaktika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (30)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17078  dr. Sabina Anžlovar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  67 
2.  21778  dr. Martina Bačič  Biologija  Raziskovalec  2003  606 
3.  08277  dr. Jože Bavcon  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  1.312 
4.  08280  dr. Marina Dermastia  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  873 
5.  15456  dr. Jasna Dolenc Koce  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  217 
6.  17819  Vanda Golobinek    Raziskovalec  2002 - 2003  9 
7.  20071  dr. Tanja Grgič  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  17 
8.  12583  dr. Jernej Jogan  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  528 
9.  20070  dr. Aleš Kladnik  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  174 
10.  17424  Franc Kljun    Raziskovalec  2002 - 2003  55 
11.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  562 
12.  20428  dr. Matevž Likar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  281 
13.  17423  Dragica Luznar    Raziskovalec  2002 - 2003  3 
14.  17821  Katja Mohorčič    Raziskovalec  2002 - 2003  1 
15.  17427  Danilo Musar    Raziskovalec  2002 - 2003  0 
16.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  287 
17.  12013  dr. Marjana Regvar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  537 
18.  06904  dr. Jelka Strgar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  368 
19.  21410  dr. Simona Strgulc Krajšek  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  315 
20.  00890  dr. Marija Štefančič  Antropologija  Raziskovalec  2002 - 2003  213 
21.  22471  dr. Branka Tavzes  Biologija  Raziskovalec  2003  28 
22.  08296  dr. Mihael Jožef Toman  Biologija  Vodja  2002 - 2003  631 
23.  00891  dr. Tatjana Tomazo-Ravnik  Antropologija  Raziskovalec  2002 - 2003  147 
24.  22766  dr. Gorazd Urbanič  Biologija  Raziskovalec  2003  374 
25.  04702  dr. Tatjana Verčkovnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2002 - 2003  260 
26.  21519  Tatjana Vidic  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  75 
27.  12039  dr. Barbara Vilhar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  215 
28.  21623  dr. Katarina Vogel Mikuš  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  615 
29.  01256  dr. Tone Wraber  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  773 
30.  15626  dr. Dorjana Zerbo Šporin  Šport  Raziskovalec  2002 - 2003  113 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.844 
Povzetek
Intenzivni razvoj ekoloških ved v svetu v zadnjih desetih letih je izpostavil nujnost interdisciplinarnih raziskovalnih programov, ki pokrivajo ekologijo v prvotnem pomenu besede, z varstvom okolja in fiziološkimi procesi. Pomanjkanje temeljnih ekoloških in fizioloških raziskav v Sloveniji je vzrok za zaostajanje tudi na aplikativnem povezovanju ekološkega znanja s problematiko varstva ter urejanja naravnega, kot tudi bivalnega okolja človeka. Interdisciplinarnost zagotavlja tudi predlagani program, v katerega bomo vključili osnovne raziskave biodiverzitete rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji, vključno z njihovo pojavnostjo in odnosom do okolja. Na teh podatkih bomo gradili globalne raziskave biokemičnih ciklov hranilnih snovi v naravnih ekosistemih in njihove spremembe v antropogeno spremenjenih ekosistemih. S temi raziskavami bomo poskušali določiti poti trajnostnega razvoja posameznih specifičnih slovenskih ekosistemov in njihovo nadaljnje varovanje. Raziskovali bomo življenske združbe in intenzivno biološko produkcijo v celinskih vodah ter osnovne biološke procese v čistilnih napravah, kot pomembnih elementih pri varovanju vodnih ekosistemov. V program bo vključena klasifikacija onesnaženih voda in raziskave indikatorskih življenskih združb v vodah kot pokazateljev stopnje onesnaženosti okolja. Proučevali bomo ekologijo talne favne in velikih sesalcev v posameznih specifičnih kopenskih ekosistemih. Pomemben del raziskav bo obsegal mehanizme interakcij rastlin z mikroorganizmi, vključno s spremembami osnovnega metabolizma in hormonalnega ravnovesja. Poseben poudarek bo na študiju spojin, ki se sintetizirajo kot odgovor rastline na povezave z mikroorganizmi. Njihovo poznavanje bo pomagalo razumeti molekularne mehanizme interakcij rastlin z mikroorganizmi, potencialno pa bi jih lahko uporabili tudi kot nove biomolekule z insekticidnim in fungicidnim delovanjem. Del raziskav bo vključeval vzgojo nekaterih ogroženih avtohtonih rastlinskih vrst. Rezultati predlaganih raziskav bodo skupaj s smernicami Evropske unije s področja varstva okolja in Konvencije o biodiverziteti nujni za meddržavno povezovanje raziskav in vključevanje v obstoječe mednarodne baze podatkov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave vrstne pestrosti (biodivezitete), ekologije ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in interakcij med organizmi bodo pomemben prispevek k ekološkim in biogeografskim raziskavam, ki potekajo v Evropi in širše. Biotska raznovrstnost ima tudi povsem praktičen pomen, saj so organizmi vir genetske variabilnosti in s tem povezanega izboljšanja produktivnosti in odpornosti vrst. Prav tako ima velik pomen izobraževanje, ki lahko, zlasti preko organiziranega izobraževanja v šolah, zajame najširšo populacijo in tako pripomore k racionalnejšemu ravnanju z okoljem. S temi raziskavami bo mogoče primerjati stanje v Sloveniji s stanjem v drugih državah Evropske skupnosti in uskladiti izobraževanje. V sklop aktualnih in prioritetnih raziskav v svetu sodijo tudi fizične antropološke raziskave v Sloveniji, ki prispevajo k razjasnitvi sekularne akceleracije, fenomena 20. stoletja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomembno izhodišče predlaganega raziskovalnega programa pomenijo smernice Sveta Evrope o ohranjanju naravnih ekosistemov tudi izven sicer varovanih območij. Zagotovitev teh smernic bo v Sloveniji mogoča le s poglobljenimi temeljnimi raziskavami strukture (fizikalne, kemične in biološke) in funkcije vodnih in kopnih ekosistemov, še posebej zato ker so nekateri ekosistemi v slovenskem prostoru zaradi biogeografskega položaja, abiotske pestrosti ter socio - kulturnega razvoja specifični. Biološki del predstavljajo znanja o vrstni sestavi živalstva in rastlinstva, kar je pogoj za sonaravno poseganje in varstvo okolja kot celote vključno z varstvom antropogenega okolja. Neposredno prenašanje tovrstnega znanja iz drugih biogeografskih območij ni namreč mogoče. Znanje in zavedanje ljudi, zlasti prihajajočih generacij, o pomembnosti okolja, o specifičnosti Slovenije, o njeni ranljivosti in bogastvu, lahko v največji meri pripomore k ohranjanju okolja, k pozitivnemu odnosu do narave, k sonaravnemu bivanju in ne nazadnje tudi k oblikovanju domoljubnih čustev. Slovenija bi lahko bila eno izmed območij, kjer bi proučevali naravne sisteme in izsledke upoštevali pri obnavljanju od človeka opustošenih območij Evrope. Kot možen stalen vir rastlin, ki bi jih naselili v biotska uničena območja ali jih uporabili kot izvor novih tržno zanimivih učinkovin lahko služijo zavarovani in ohranjeni predeli, prav tako pa tudi z načrtno vzgojo pripravljene ogrožene rastlinske vrste.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno