Projekti / Programi
Dialektologija slovenskega jezika
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H401 |
Humanistične vede |
Nauk o narečjih |
dialektologija, slovenska narečja, zgodovina jezika, lingvistična geografija, lingvistični (jezikovni) atlas, jezikovna karta, fonološki opis, narečni slovar, tonematika, narečno oblikoslovje, besedotvorje in skladnja, narečne besedne in besedilne zbirke, fonoteka
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskave slovenskih narečij so v okviru tega programa usmerjene v pripravljanje jezikovnih atlasov (slovenskega in mednarodnih), narečnih slovarjev in monografij z analizo narečij na vseh ali samo na posameznih jezikovnih ravninah. Smisel jezikovnih atlasov je poleg ugotavljanja nekega jezikovnega pojava tudi prikaz njegove prostorske razširjenosti, ki je pogosto pogojena z zunajjezikovnimi dejavniki (zgodovinskimi, upravno-političnimi, zemljepisnimi itd.), zato jezikovne karte pogosto osvetljujejo tudi tovrstno problematiko. Relativno dobre raziskave glasoslovne ravnine (vsaj dolgega vokalizma) in z njimi povezane ugotovitve o izjemni razčlenjenosti slovenskih narečij zahtevajo potrditev ali zavrnitev teh ugotovitev tudi na drugih jezikovnih ravninah. To naj bi poleg jezikovnih atlasov osvetlile tudi nove raziskave posameznih ali kompleksnih narečnih jezikovnih ravnin. Podrobnejše raziskave besedišča posameznih krajevnih govorov opozarjajo na dejstvo, da je kljub veliki vsebnosti narečne leksike v Pleteršnikovem slovarju še zelo veliko nezapisane. Manjkajo tudi komentirane besedilne zbirke. Raziskovalni program ima tako tri temeljne naloge (vsebine):1. Nadaljevanje dela za Slovenski lingvistični atlas (SLA); tj. terenski zapis manjkajočih tridesetih raziskovalnih točk iz veljavne mreže krajev (406 točk); izdelava dovolj velikega števila fonoloških opisov posameznih krajevnih govorov, kar je osnova za kartografiranje glasoslovnih pojavov, ter izdelava ustreznega števila besednih kart s komentarji za poskusni snopič, kar je osnova za kartografiranje leksike.2. Nadaljnje sodelovanje oz. opravljanje pogodbenih obveznosti pri mednarodnih jezikovnih atlasih, pri Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA) in Evropskem lingvističnem atlasu (ALE), tj. priprava in komentiranje slovenskega gradiva, udeležba na rednih letnih delovnih zasedanjih Mednarodne komisije za sestavo OLA in ALE, po potrebi dodatno komen-tiranje sln. gradiva posameznim avtorjem kart, izdelovanje posameznih jezikovnih kart, pri OLA v roku naslednjih dveh do petih let tudi organizacija enotedenskega rednega letnega delovnega zasedanja (pribl. 30 udeležencev iz tujine).3. Priprava monografij: a) novih raziskav sodelavcev raziskovalne skupine, večinoma na podlagi izsledkov lastnega terenskega dela, z obravnavo posameznih krajevnih govorov ali narečij na več jezikovnih ravninah, tudi in predvsem tistih, ki so v gradivu za SLA manj zastopane: tonematika, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja; poseben poudarek bo na zbiranju narečne leksike in (mikro)toponimov (narečni slovarji, tematske zbirke) ter narečnih besedil s komentarji; b) jubilejne izdaje izbranih del pomembnejših slovenskih dialektologov z uvodnimi študijami, besednimi, stvarnimi in lastnoimenskimi kazali. Pri delu za jezikovne atlase se (bodo) sedanje zvezkoteke in listkovne kartoteke pretvarjajo v računalniške zbirke narečnega gradiva, uporabne še za druge raziskave. Ena od nalog je tudi ustvarjanje in urejanje fonoteke, tj. terenskih avdioposnetkov narečnih govorcev.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenska narečja so zaradi svojega geografsko obrobnega položaja in posledične arhaičnosti vsaj v okviru slovanskega jezikoslovja izredno povedna in mnogokrat vir za osvetlitev zgodovine razvoja marsikaterega jezikovnega pojava. Prav tako so izjemno bogat vir za etimološke ter komparativne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov oziroma celotne indoevropske jezikovne skupine. Del programa, tj. mednarodni jezikovni atlasi, je že sam po sebi sestavni del jezikoslovnih dialektoloških raziskav v slovanskem svetu oz. v Evropi - neizvajanje tega dela programa bi pomenilo vsaj okrnjenje če že ne onemogočanje dokončanja velikih mednarodnih projektov, kot sta Slovanski in Evropski lingvistični atlas. Tovrstni projekti, ki zaradi kompleksnosti problematike vključujejo le bistvene in splošne probleme, morajo biti zaradi možnosti pravilne interpretacije v domačem okolju podprti s podrobnejšimi raziskavami.
Pomen za razvoj Slovenije
Program spada med temeljne nacionalne programe, saj je edini doma in v svetu, ki se ukvarja z raziskavami slovenskih narečij, tj. zemljepisne govorjene različice slovenskega jezika predvsem v podeželskem in družinskem okolju, na celotnem slovenskem etničnem prostoru. Poleg tega je inštitucija skozi desetletja pridobila in hrani edinstvene narečne gradivske zbirke kot osnovo za izvajanje take vsebine programa. Vključenost v oba mednarodna projekta (OLA in ALE) pomeni promocijo tega podpodročja slovenske znanosti, dokaz o enakopravnosti slovenskega s t. i. velikimi jeziki, omogoča izmenjavo in pogovor o najnovejših dosežkih v dialektologiji in jezikoslovju, izmenjavo literature (zelo pomembno v nekdanjih vzhodnoevropskih državah!), navezovanje osebnih stikov z največjimi strokovnjaki s tega področja in s tem širjenje vedenja o slovenski dialektologiji in Sloveniji sploh. Nacionalni jezikovni atlas, v našem primeru Slovenski lingvistični atlas (v pripravi) je ob slovnici, pravopisu, slovarjih itd. eno temeljnih jezikoslovnih del, uporabno v širše znanstvene in pedagoške namene doma in v svetu. Skupaj z narečnimi slovarji in komentiranimi besedilnimi zbirkami predstavlja tudi jezikovno in drugo kulturo določenega naroda, odseva njegov zgodovinski in splošni razvoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
