Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Materiali in metalurgija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.04.00  Tehnika  Materiali   
2.05.00  Tehnika  Mehanika   

Koda Veda Področje
T450  Tehnološke vede  Kovinska tehnologija, metalurgija, kovinski izdelki 
T152  Tehnološke vede  Kompozitni materiali 
T440  Tehnološke vede  Nekovinska mineralna tehnologija 
T150  Tehnološke vede  Tehnologija materialov 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
P176  Naravoslovno-matematične vede  Umetna inteligenca 
Ključne besede
metalurgija, kovinski materiali, kompoziti, keramika, preoblikovanje, livarstvo, spajanje, termomehanska obdelava, mehansko preiskušanje -lastnosti, fizikalno modeliranje, nume- rično modeliranje, umetna inteligenca, sistemski inženiring, podatkovna baza, tehnologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06073  dr. Milan Bizjak  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  464 
2.  05204  dr. Peter Fajfar  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  436 
3.  00732  dr. Vasilij Gontarev  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  179 
4.  18566  dr. Matjaž Knap  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  142 
5.  00733  dr. Tomaž Kolenko  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  133 
6.  11624  dr. Borut Kosec  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  976 
7.  00050  dr. Ladislav Kosec  Materiali  Vodja  2001 - 2003  851 
8.  02665  dr. Jakob Lamut  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  371 
9.  16115  dr. Boštjan Markoli  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  352 
10.  11625  dr. Jožef Medved  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  969 
11.  18565  dr. Primož Mrvar  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  816 
12.  00767  dr. Andrej Paulin  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  145 
13.  02673  dr. Franc Pavlin  Energetika  Raziskovalec  2001 - 2003  77 
14.  08302  dr. Tomaž Rodič  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  241 
15.  20367  dr. Jože Roth  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  25 
16.  00735  dr. Anton Smolej  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  276 
17.  05383  dr. Savo Spaić  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  248 
18.  21315  dr. Polona Škraba  Fizika  Raziskovalec  2001 - 2003  45 
19.  05206  dr. Milan Terčelj  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  392 
20.  16199  Katarina Trbižan  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  69 
21.  00738  dr. Milan Trbižan  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  329 
22.  00739  dr. Radomir Turk  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  374 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.839 
Povzetek
Razvoj novih kovinskih in nekovinskih materialov in izdelkov iz njih , pri izdelkih gre v predloženem programu predvsem za tehnologije livarstava, masivnega preoblikovanja in spajanja, je usmerjen v doseganje njihovih boljših in posebnih fizikalnih, kemijskih in mehanskih lastnosti. Predmet tega projekta so tudi recikliranje materialov, ki odpadejo pri tehnologiji izdelave materialov in s tehnologijo povezana zaščita delovnega in širšega okolja. Za dosego teh ciljev je potrebno stalno poglobljanje teoretskega znanja in razvoj do uporabne vrednosti.Torej osnovna shema programskega pristopa je: - raziskava procesov in tehnologije izdelave in sinteze materialov - raziskava pojavov in procesov v materialu zaradi termičnih, kemijskih in mehanskih obremenitev na mikro- in nano-nivoju, študij litja in plastičnega toka materiala - fenomenološki ali modelni zapis pojavov in procesov v matematični obliki - fizikalno in numerično podprto simuliranje oz. modeliranje pojavov in procesov - napovedovanje lastnosti (tudi ob podpori umetne inteligene), načrtovanje in optimiranje izdelave materialov ter - karakterizacija lastnosti in selekcija materialov oz izdelkov. S takšnim sistemskim pristopom je mogoče iskoristiti vse potenciale, ki jih že posedujemo (eksperimentalna in analizna tehnika ter softwearska oprema) in ki jih je mogoče opreti na podatkovne baze, dostopne v tujini, s tem pa zgraditi lastno, nam specifično in potrebno tovrstno tehnologijo osvajanja novih materialov in izdelkov.Razvoj inženirskih materialov je odvisen od tega, kako uspešno bomo odkrivali lasnosti v raznolikih kombinacijah zlitinskih sistemov, kako uspešno bomo s termomehanskimi tehnologijami uplivali na mikrostrukturne spremembe v njih in kako bomo te sisteme združevali v sestavljene materiale. To pa je tudi prva, glavna naravnanost programa. Smo v dobi fizikalnega in matematičnega modeliranja z dopolnilno uporabo umetne inteligence. Ta pristop smo že aplicirali na vrsti evropskih projektov, kot nosilci ali pa sodelavci. Kljub uspehom na področju numeričnega modeliranja lahko ugotovimo, da je dosedanji napredek temeljil predvsem na razvoju učinkovitih algoritmov za premagovanje numeričnih težav, med tem , ko je bilo fizikalno ozadje problemov zapostavljeno. Ta vrzel, t.j. najti dober konstitutivni model zapisa procesov in pojavov v materialu, zavira zanesljivejše implementacije teoretskega znanja v prakso, zato odpira široko teoretsko-eksperimentalno področje, ki bo drugo pomembno področje programa. Procesi, ki so prisotni oz. spremljajo izdelavo materiala so namreč nelinearni, prehodni in odvisni od metalurške zgodovine termične in mehanske obremenitvene poti materiala to pa se rezultira v različnosti mikrostruktur. Temeljni, aplikativni in razvojni sklopi se med seboj prepletajo, kar omogoča sinergistične učinke. S fizikalnim in numerično podprtimi modelnimi raziskavami tako povezujemo vse tehnološke faze za izdelavo izdelka.
Pomen za razvoj znanosti
Napredek temelji na poglabljanju osnovnih znanj. Toda pogoji proizvodnje so v vsakem okolju specifični, kar ni nikjer bolj prisotno kot ravno pri izdelavi teh materialov, zato se razvijajo inovativni procesi in tehnike optimiranja, kar je koristno za znanost v širšem smislu. Namreč, kvantitativno vedenje o materialu je težko opisljivo zaradi velikega števila vplivnih faktorjev ( večinoma podano v opisnih ali grafičnih oblikah in redkeje v analitičnih). Za čiste procese in pri skrbno kontroliranih pogojih je to še možno, v sistemskem pristopu, ki vlada v realnem polikristalinskem materialu, kaj šele v tehnologiji, pa to zahteva pristope, kjer je potrebno upoštevati, da pogosto prihaja do medsebojnega učinkovanja različnih pojavov. Lahko rečemo, da npr. preoblikovalne lastnosti za določeno termomehan-sko stanje preoblikovanca, pri aplikaciji toplega preoblikovanja, niso le funkcija tega stanja, pač pa tudi funkcija poti in časa, po kateri je material dospel do tega stanja, ta pa vsekokakor ni potekala pri konstantnih pogojih. Podobno se dogaja pri vseh metalurških in mineralurškihpostopkih izdelave materialov oz. tovrstnih izdelkov. Zato je pomen predlaganega programa v svetovno zakladnico znanja tudi poglobiti fizikalno in metalurško razumevanje lastnosi in procesov, ki so nujni za razvoj novih materialov tako, da bo to znanje, zapisano v konstitutivnih enačbah obnašanja materiala, funkcija vseh obremenitev in časa, ki jim je bil material izpostavljen od izdelave materiala do njegove aplikacije v izdelku..
Pomen za razvoj Slovenije
Tudi ob prehodu v novo tisočletje bodo kovinski materiali in zlitine še vedno nepogrešljiv material tako v svetu kot v Sloveniji, zato so lastnosti, ki jih ti materiali v zlitinskih ali kompozitnih sestavah posedujejo še vedno predmet intenzivnih in prednostnih raziskav. Metodologija raziskav in tehnologij izdelave ima pri različnih inženirskih materialih mnogo skupnega, zato ločitve na posamezne meteriale pri raziskovalnem in sistemskem inženiringu niso tako izrazite.. SLO ima na teh področju veliko tradicijo in tudi znanje. S tržno orientiranostjo gospodarstva postaja bitka za nove izdelke neusmiljena in stalna. Le tisti, ki bodo znali iskoristiti lastnosti že razvitih materialov, ali pa dvigniti njihove lastnosti na višjo raven, lahko ostajajo v konkurenci. Razvoj na tem področju zahteva najsodobnejšo tehniko raziskovanja, podprto na inovatevne informacijske sisteme. Vse to skupina- predlagatelj poseduje, saj že leta neposredno sodeluje pri razvoju novih kovinskih izdelkov za industrijo, in kot primer navajamo sodelovanje pri razvoju nerjavnih jekel, ki v obliki toplovaljanih trakov že pokrivajo 10% vseh potreb BRD. Poseduje raziskovalno opremo, npr.simulator termomehanskih metalurških stanj, ki ga stalno razvija in dopolnjuje , ter skupaj s tujim partnerjem razvija programsko opremo za numerično modeliranje procesov, kar omogoča poglobljeno razumevanje procesov pri baznih kot tudi pri aplikativnih raziskavah. Trend po sistemskem pristopu je tudi v slovenski metalurški, mineralurški, predelovalni in njim sorodnim industrijam vsak dan večji. Če smo pred leti našli v SLO le nekaj podjetj, ki so želela načrtovati in kontrolirati proizvodni proces in lastnosti izdelka po tako zastavljeni poti, pa predstavljajo zadja tri leta bistveno prelomnico. Interes po celovitem pristopu za zmanjševanje proizvodnih stroškov (skrajševanje tehnologij izdelave in večja izdržljivot proizvodnega orodja), zanesljivejša proizvodnja in doseganje najvišjega kvalitetnega ranga materiala oz. izdelka, so predmet povpraševanje že prav vsakega obrata. Zato projekt predstavlja poglobitev in pripravo znanja za čim uspešnejšo in čim hitrejšo implementacijo do uporabnika oz. tržišča.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno