Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Fizikalna kemija

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
P400  Naravoslovno-matematične vede  Fizikalna kemija 
Ključne besede
termodinamika, transportne lastnosti, raztopine, elektroliti, polielektroliti, surfaktanti, proteini, DNK, denaturacija, vodikova vez, ab initio računi, elektrostatska podobnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18512  dr. Katja Arh Kos  Farmacija  Raziskovalec  2001 - 2003  10 
2.  04657  dr. Marija Bešter Rogač  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  422 
3.  16102  dr. Janez Cerar  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  130 
4.  04684  dr. Andrej Godec  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  256 
5.  18196  Anton Kelbl    Raziskovalec  2001 - 2003 
6.  04614  dr. Ksenija Kogej  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  284 
7.  18195  Anton Kokalj    Raziskovalec  2001 - 2003 
8.  02567  dr. Jože Koller  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  258 
9.  15669  dr. Jurij Lah  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  310 
10.  12065  dr. Iztok Livk  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2001 - 2003  29 
11.  18247  Cirila Peklaj    Raziskovalec  2001 - 2003 
12.  15293  dr. Črtomir Podlipnik  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  196 
13.  02562  dr. Ciril Pohar  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003  145 
14.  00872  dr. Gorazd Vesnaver  Kemija  Vodja projekta  2001 - 2003  223 
15.  19314  Aleksander Vrhovšek  Kemija  Raziskovalec  2001 - 2003 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.773 
Povzetek
Raziskovalni program zajema več sklopov, ki predstavljajo nadaljevanje dosedanjega raziskovalnega dela katedre za fizikalno kemijo. Prvi sklop predstavljajo študije termodinamskih in transportnih lastnosti raztopin različnih električno nabitih topljencev in interakcij med njimi. To so lahko enostavne molekule, kot so na primer navadni elektroliti, lahko pa tudi tudi bolj kompleksne molekule, kot so površinsko aktivne snovi (članka 1 in 8 v točki 3.1) ali naravne in sintetske nabite makromolekule. Lastnosti, ki jih nameravamo proučevati so aktivnostni in osmozni koeficienti, razredčilne entalpije, navidezni molski volumni, električna prevodnost, transportna števila. Pri tem bomo spreminjali pogoje meritev, npr. temperaturo ali dielektričnost topila.V zadnjem času smo dosedanje raziskave z nabitimi polimeri - polielektroliti (npr. članki 1-3 in 5) razširili na vodotopne derivate fulerena, ki nosijo večje število nabitih skupin (članek 4). V prihodnjih letih nameravamo tem raziskavam posvetiti znaten del raziskovalnega časa.Drugi sklop raziskav zajema termodinamske študije stabilnosti in konformacijskih prehodov naravnih polielektrolitov (proteinov in DNK) v vodnih raztopinah in raziskave interakcij proteinov z membranami ter raznih biološko aktivnih ligandov z modelnimi oligo in polinukleotidi. Tudi ta sklop predstavlja nadaljevanje našega dosedanjega raziskovalnega dela (članka 9 in 10).Nadaljevanje dosedanjih teoretičnih študij vodikove vezi je zajeto v tretjem raziskovalnem sklopu (članka 6 in 7). Proučevati nameravamo naravo vodikove vezi med citozinom in fenilalaninom (model vezave skupine NH na fenilni obroč). Nadaljevali bomo tudi z raziskovanjem reakcij organskih molekul z ozonom.
Pomen za razvoj znanosti
Rezulati predlaganih raziskav naj bi obogatili splošno osnovno znanje na področju fizikalne in biofizikalne kemije, ki se v skladu z napredkom merskih tehnik, teoretičnih metod in računalniške tehnologije, zelo hitro razvijata. Raziskave kompleksnih molekul, predvsem proteinov, so zelo pomembne na področju bioinženirstva, spoznavanja lastnosti polielektrolitov ter njihovih interakcij s kovinskimi ioni in površinsko aktivnimi snovmi nam koristi pri reševanju ekoloških problemov, študij podobnosti molekulskih elektrostatskih potencialov pa za pripravo novih zdravil. Da se je na tem področju slovenska znanost že uveljavila, je razvidno iz predloženih referenc in tudi njihove odmevnosti, svojo prisotnost pa lahko še utrdi z novimi publikacijami v uglednih znanstvenih revijah kot so J. Phys. Chem., J. Chem. Phys., PCCP, J. A. Chem. Soc., Biochemistry in druge.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljne raziskave fizikalno kemijskih lastnosti opisanih sistemov omogočajo, da gremo skladno z naglorazvijajočim se znanjem in razumevanjem vrste tehnoloških procesov v Sloveniji v korak s svetom. To velja še posebej za biološke in biotehnološke procese, saj bo zelo verjetno biotehnologija glavna tehnologija prihodnjega tisočletja. Ne smemo pa seveda prezreti glavnega pomena temeljnih raziskav na univerzi, saj so nujni sestavni del izobraževalnega procesa in se ob njih vzgajajo mladi raziskovalci, ki se ob tem seznanjajo z modernimi merskimi in teoretičnimi metodami ter njihovim prenosom v prakso.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno