Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Jezikoslovje III - germanski jeziki

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H351  Humanistične vede  Fonetika in fonologija 
H352  Humanistične vede  Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa 
H353  Humanistične vede  Leksikologija 
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
H365  Humanistične vede  Teorija prevajanja 
Ključne besede
glasoslovje, modalnost, vid, naein, priredje, podredje, leksem, frazeologija, kontrastivno jezikoslovje, analiza napak, metodika poueevanja, prevajalstvo, tolmaeenje, besedilo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17899  Kasilda Bedenk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  89 
2.  03116  dr. Stojan Bračič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  411 
3.  13233  dr. Darko Čuden  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  575 
4.  06482  dr. Dušan Gabrovšek  Jezikoslovje  Vodja  2001 - 2003  365 
5.  21579  dr. Nada Marija Grošelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  473 
6.  12621  dr. Ada Gruntar Jermol  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  205 
7.  21783  dr. Gašper Ilc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  213 
8.  16426  dr. Apolonija Klančar Kobal  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  59 
9.  11052  dr. Smiljana Komar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  165 
10.  15497  dr. Brigita Kosevski Puljić  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  222 
11.  07651  dr. Irena Kovačič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  210 
12.  14091  dr. Uršula Krevs Birk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  203 
13.  18138  mag. Ksenija Leban  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  64 
14.  19017  dr. Frančiška Lipovšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  103 
15.  15453  Tina Mahkota  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  396 
16.  06593  dr. Milena Milojević Sheppard  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  122 
17.  16061  dr. Ana Marija Muster  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  336 
18.  12620  dr. Silvana Orel Kos  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  275 
19.  19024  dr. Agnes Pisanski Peterlin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  232 
20.  21849  dr. Saša Podgoršek  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  91 
21.  11800  dr. Janez Skela  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  966 
22.  04984  dr. Rastislav Šuštaršič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  168 
23.  10980  dr. Frančiška Trobevšek Drobnak  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  196 
24.  20453  dr. Špela Vintar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  265 
25.  15268  dr. Marjeta Vrbinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  268 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.958 
Povzetek
Raziskovalni program bo obsegal vrsto delno povezanih podprojektov in študij s področij posameznih germanskih jezikov, predvsem angleškega in nemškega jezika, največkrat - a ne vedno in ne nujno z enakim izhodiščem - v primerjavi oz. kontrastu s slovenskim jezikom. V nasprotju s tradicionalnejšim "idealiziranim" jezikovnim preučevanjem se bo delo glede uporabljenih metod in tehnik osredotočalo zlasti na novejši "realistični" in "besedilno-korpusni" način obravnavanja naravnih jezikov oz. opravljanja kvalitetnega jeziko(slo)vnega dela z uporabo obširnih in reprezentativnih zbirk besedil (=korpusov), predvsem v elektronski obliki, ker le takšno gradivo omogoča objektiven vpogled v dejansko jezikovno stanje. Zato je jezikovni opis, ki sloni na takšnih temeljih, izvrstna podlaga za izdelavo kvalitetnih jezikovnih pripomočkov, obenem pa je praktično nujen pri zahtevnejšem jezikovnem delu. Rezultati opravljenih slovničnih, leksikalnih, leksikografskih, besedilnih in sorodnih jezikovnih in jezikovno-pedagoških analiz - predvsem sinhronih, delno pa tudi diahronih - bodo koristili v prvi vrsti pri razvoju temeljnih jezikoslovnih znanosti ter prispevali k obširnejši in učinkovitejši uveljavitvi teh znanj predvsem v praksi. Raziskovalci pri tem delu prispevajo važen delež, poudarek pa je vseskozi na objektivni interpretaciji preverljivih jezikovnih podatkov ter na analizah, ki izhajajo iz prav takšnega izhodišča.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru predlaganega raziskovalnega programa smo si zastavili predvsem dva cilja: 1) pazljivo zasledovati relevantna dogajanja na mednarodnem prizorišču in se aktivno vključevati v dinamični razvoj jezikoslovnih znanosti v svetu, in sicer s posebnim ozirom na (pod)področja z velikim aplikativnim potencialom na področju protistavnega (=kontrastivnega) jezikoslovja. Na takšni osnovi bo mogoče uveljaviti tudi novo generacijo jezikovnih učbenikov in jezikovnih pripomočkov ; 2) z objavami - to velja predvsem za mednarodne publikacije, tj. za Evropo in svet - predstaviti originalno delo na področju specifičnega protistavnega jezikoslovja, namreč slovensko-angleškega in slovensko-nemškega, včasih pa tudi slovensko-angleško-nemškega, in to v precejšnji meri uporabno-praktičnega, na ravneh jezikovnega sistema in jezikovne rabe. Važni so zlasti takšni izsledki, ki imajo splošnejšo-generalizacijsko vrednost, ker jih je mogoče koristno vključiti tudi v splošnejše-teoretično protistavno jezikoslovje ali pa s pridom uporabiti na katerem koli paru naravnih jezikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Tu je potrebno izpostaviti veliko željo po uveljavitvi sodobnega slovenskega (seveda praktično v celoti germanističnega) jezikoslovja v mednarodni lingvistiki, pa tudi usposobitev slovenskih jezikoslovcev in drugih jezikovnih strokovnjakov za kvalitetno delovanje v Evropski skupnosti. Omenjamo tudi splošno izboljšanje kakovosti jezikovnega usposabljanja slovenskega prebivalstva na vseh ravneh, zlasti za učinkovito komunikacijo v angleškem in nemškem jeziku, z upoštevanjem potreb današnjega časa, vključno s sodobno jezikovno specifično kulturološko komponento, ter specifičnosti potreb po pasivnem ali pa aktivnem jezikovnem znanju v pisani ali govorjeni obliki, nemalokrat pa tudi obeh istočasno. Nenazadnje gre pri tem tudi za dolgoročnejšo vizijo izgradnje trdne osnove za usposabljanje profesionalnega slovenskega prevajalskega kadra za široko paleto potreb znanstveno-tehničnega, pa tudi leposlovnega, prevajanja in za tolmačenje, upoštevaje tudi specialne potrebe podnaslavljanja. Številni tuji primeri nam namreč kažejo, da je danes to nujna pot za vsak manjši narod, ki se želi intenzivneje vključevati v mednarodne tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno