Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave čutil

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B360  Biomedicinske vede  Živalska fiziologija 
B380  Biomedicinske vede  Živalska etologija in psihologija 
Ključne besede
elektrofiziologija, etologija, vedenje, molekularna biologija, metabolizem, kemoreceptorji, voh, EOG, okus, kodiranje, ribe, ERG, mikrorespirometrija, dihalni pigmenti, kalcij, žuželke
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22930  dr. Gregor Belušič  Biologija  Raziskovalec  2003  199 
2.  11169  dr. Janko Božič  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  316 
3.  23415  dr. Jurij Dolenšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2003  205 
4.  10397  dr. Kazimir Drašlar  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  154 
5.  17820  Nika Fon Leben    Raziskovalec  2002 - 2003  24 
6.  17822  Suzana Logar    Raziskovalec  2002 - 2003 
7.  21409  dr. Pika Miklavc  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  41 
8.  23416  dr. Kaja Pliberšek  Biologija  Raziskovalec  2003  30 
9.  00846  dr. Peter Stušek  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  176 
10.  01255  dr. Tine-Borut Valentinčič  Biologija  Vodja projekta  2002 - 2003  220 
11.  11713  dr. Gregor Zupančič  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2003  117 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
Povzetek
VEDENJSKE IN ELEKTROFIZIOLOŠKE RAZISKAVE VOHALNEGA KODIRANJA PRI RIBAH Mehanizmi vohalne transdukcije so bili v zadnjih deset letih dokaj drobro pojasnjeni, molekularno biološke metode omogočajo kloniranje možnih receptorskih beljakovin, G proteinov in drugih elementov v transdukcijski verigi. V tem trenutku sta pomembna problema (1) potrditev, da so klonirane možne receptorske beljakovine res vohalni receptorji in (2) razmestitev receptorjev na vohalnih celicah in situ. Razmestitev čutilnih mehanizmov po nekaj milijonih vohalnih celic je vroča tema, ki jo jeseni 1998 obravnavajo kar na dveh tematskih srečanjih raziskovalcev voha. Hipoteze molekularnih biologov o razmestitvi vohalnih receptorjev po milijonih vohalnih celic so v neposrednem nasprotju z elektrofiziološkimi meritvami. Naši opisi sposobnosti vohalnega razlikovanja amino kislin in drugih vodotopnih nizkomolekularnih snovi ter njihovih zmesi so ustvarili možnost za neposredno raziskavo razmestitve transdukcijskih mehanizmov na vohalni celicah rib. Somiči razlikujejo večino nizkomolekularnih vodotopnih snovi med seboj, nekaj izjemnih parov snovi pa ne razlikujejo oziroma jih včasih razlikujejo včasih pa ne, kar pomeni podobno zaznavo snovi. Da bi odkrili ali so enaki, različni in podobni dražljaji kodirani enako, različno in podobno bomo povezali etološka in elektrofiziološka opazovanja. Izmerili bomo elektrofiziološke odzive posameznih vohalnih celic na izbrane skupine (pare) enakih, različnih in podobnih dražljajev. VLOGA METABOLIZMA V PROCESIH ADAPTACIJE RECEPTORJEVAdaptacija omogoča prilagoditev očesa spremembam jakosti svetlobe. V nevretenčarskih očeh poteka adaptacija s potovanjem zaščitnega pigmenta in prilagajanjem delovanja vidnih čutilnih celic. Pri živalih, ki imajo zaščitni pigment v receptorskih celicah, je potovanje pigmentnih zrn in zaslanjanje svetlobe odvisno od aktivnosti klacijevih ionov (ŠCa2+Ći), ki poteka počasi, v sekundnem območju. Nasprotno pa hitra adaptacija v nekaj milisekundah prilagodi odziv čutila na svetlobo. Za to je potreben ŠCa2+Ći . Ta hipotetično deluje po treh poteh: (1) na transdukcijski sistem (
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno