Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Jezikoslovje V - primerjalno, splošno in klasično jezikoslovje

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H352  Humanistične vede  Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa 
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
H380  Humanistične vede  Primerjalno jezikoslovje 
H600  Humanistične vede  Jeziki in književnosti Male Azije, kavkaški jeziki in književnosti, baskovščina, sumerščina 
Ključne besede
splošno, primerjalno, uporabno, klasično jezikoslovje, jezikoslovne šole in teorije, generativno jezikoslovje, sociolingvistika, psiholingvistika, nevrolingvistika, kvantitativno jezikoslovje, jeziki v stiku, jezikovno načrtovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10792  dr. Matjaž Babič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  129 
2.  09429  Martin Benedik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  27 
3.  14107  Breda Čop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  31 
4.  21708  dr. Nataša Gliha Komac  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  366 
5.  09137  dr. Marija Golden  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  71 
6.  19012  dr. Matej Hriberšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  315 
7.  21578  dr. Jerneja Kavčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  101 
8.  00863  dr. Albina Nećak-Lük  Jezikoslovje  Vodja projekta  2001 - 2003  349 
9.  00559  dr. Janez Orešnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  435 
10.  19025  dr. Branko Senegačnik  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  326 
11.  10317  Miljana Stanković  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  14 
12.  21663  dr. Sonja Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  62 
13.  06947  dr. Marina Zorman  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  124 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.472 
Povzetek
Sodelavci v Programski skupini raziskujejo 1.razmere v jezikovni strukturi jezikov sploh na posameznih jezikovnih ravninah, diahrono in sinhrono, 2. jezikovne funkcije ter udejanjanje jezika v različnih družbeno kulturnih sotvarjih, 3. tematiko jezikov v stiku in dvojezičnosti 4. jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko 5. razmerja med kognitivnimi in govornim razvojem 6. nevrolingvistično kapaciteto in jezikovno procesiranje 7. odnose in zakonitosti v jezikovnih korpusih. Ob tem se naslanjajo na različne teroije, jih z empiričnim proučevanjem razmer v slovenščini kritično ovrednotijo, razgrajujejo, poglabljajo in dopolnjujejo oziroma preoblikujejo.
Pomen za razvoj znanosti
S svojo naravnanostjo k proučevanju jezikovnih razmer in razmerij med jeziki raziskovalni program:1. razširja védenje o skupni podlagi ter razvoju jezika(ov), o jezikovni bližini oziroma distanci, 2. prispeva k odkrivanju novega znanja o razmerjih med jeziki, o funkciji ter zakonitostih rabe jezika(ov) na individualni in družbeni ravni,3. razvija metodologijo jezikoslovnega in medstrokovnega (tudi meddisciplinarnega) raziskovanja,4. prispeva k oblikovanju teoretskih podlag za raziskovanje jezika(ov) z vidika strukture, funkcije in rabe,5. osmišlja smotrne povezave med humanističnimi, naravoslovnimi in tehničnimi vedami z namenom osvetliti in pojasniti razsežnosti človekovega jezikovnega delovanja in udejanjanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo je predlagani raziskovalni program poimemben iz več razlogov:- Ob raziskovanju jezika in z jezikom povezanih pojavov, pri preverjanju in poglabljanju jezikoslovnih teorij in drugih s vprašanji jezikovnih funcij in jezikovne rabe povezanih teorij se raziskovalni program močno naslanja na dejstva slovenskega jezika, na jezikovno izkušnjo in prakso v Sloveniji ter v širšem slovenskem etničnem prostoru v sosednih državah, vključuje pa tudi jezikovno izkušnjo Slovencev po svetu. - V okviru raziskovalnega prizadevanja sodelavcev razsikovalnega programa je že nastalo več magisterijev in doktoratov, več mladih jezikoslovcev je habilitiralo za univerzitetne učitelje in kot taki tudi delujejo; podoben trend je predviden tudi v naslednjem obdobju..
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno