Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Adaptivni distribuirani proizvodni sistemi

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   

Koda Veda Področje
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 
B115  Biomedicinske vede  Biomehanika, kibernetika 
T110  Tehnološke vede  Instrumentacijska tehnologija 
Ključne besede
proizvodni sistem, proizvodna kibernetika, obdelovani sistem, delovni sistem, modeliranje, optimiranje, adaptivno krmiljenje, inteligentni sistemi, CAD/CAPP/CAQ/CAM, grupna tehnologija, mehatronika, tehnologija kakovosti, industrijsko inženirstvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20863  dr. Tomaž Berlec  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  351 
2.  21235  dr. Aleš Brezovar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  38 
3.  06765  dr. Peter Butala  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  577 
4.  18575  Jernej Dovjak    Raziskovalec  2001 - 2003  2 
5.  21453  mag. Denis Giacomelli  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  2 
6.  05567  dr. Gorazd Hlebanja  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  125 
7.  18572  Stanka Jelen-Vurdelja    Raziskovalec  2001 - 2003  4 
8.  05637  dr. Marjan Jenko  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2001 - 2003  157 
9.  23808  mag. Jože Jenkole  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  20 
10.  18577  Miran Jovanovič    Raziskovalec  2001 - 2003  6 
11.  17062  Žiga Judež  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2002  20 
12.  18576  Alojz Kapler    Raziskovalec  2001 - 2003  7 
13.  07335  dr. Zoran Kariž  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  123 
14.  18048  Tadeja Kavčič    Raziskovalec  2001 - 2003  31 
15.  19239  mag. Andrej Knego  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2002  5 
16.  05571  dr. Janez Kušar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  623 
17.  23586  Janez Lap  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2003  8 
18.  18574  Zoran Otrin    Raziskovalec  2001 - 2003  16 
19.  19596  mag. Alojz Perpar  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  18 
20.  18573  Albert Pisek    Raziskovalec  2001 - 2003  3 
21.  17059  dr. Primož Podržaj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  201 
22.  18874  Braco Regojević    Raziskovalec  2001 - 2003  2 
23.  20337  mag. Franc Rotar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  9 
24.  00799  dr. Alojzij Sluga  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2001 - 2003  509 
25.  05210  dr. Marko Starbek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  761 
26.  18875  Blanka Svetina  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2002  1 
27.  18578  Jože Šesek    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
28.  05577  dr. Ivan Vengust  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2001 - 2003  61 
29.  21454  dr. Viktor Zaletelj  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  42 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.207 
Povzetek
Uveljavljeni proizvodni koncepti bazirajo na Taylorjevi paradigmi proizvodnih struktur, ki temelji na načelu hierarhičnega odločanja, organiziranosti, delitve dela in operacij, pri čemer implicira stabilnost in predvidljivost okolja ter deterministično dinamiko poslovanja. V tej paradigmi so strukture razdrobljene, do tiste mere, da jih posamezni, načeloma preprost subjekt obvladuje. Taylorjeva paradigma je bila za 30-ta leta za katera je bila značilna velikoserijska proizvodnja primerna. Z uvedbo računalniške podpore na vseh nivojih proizvodnega sistema, še posebej pa v procesih razvoja proizvoda, kot npr. v konstrukciji, tehnološkem načrtovanju, obvladovanju kakovosti, ter v procesih izdelave, ki slonijo na CNC delovnih sistemih pa so se odprle povsem nove dimenzije v smislu proizvajanja bistveno kompleksnejših proizvodov, prilagojenih specifičnim zahtevam tržišča, ob hkratni možnosti povečanja kakovosti, produktivnosti in cenovne učinkovitosti. Kljub višjim performancam proizvodnih sistemov z uvedbo računalniških tehnologij pa so ostali odprti vsi problemi, ki so povezani s togo strukturo, ki sloni na Taylorjevemu načelu delitve dela.Globalizacija tržišč in novi dosežki v znanosti in tehnologijah omogočajo kreiranje novih, kompleksnejših proizvodov. Torej je potrebno razviti tudi nove proizvodne sisteme, ki bodo kos tem izzivom. Kot odgovor tem izzivom so se v 90-ih letih v okviru znanstvenih raziskav izoblikovale nove smeri. Pri tem so najpomemnejše sledeče: (1) koncept biološkega proizvodnega sistema |N. Okino, K. Ueda|, (2) fraktalni proizvodni sistem |H.J. Warnecke|, in (3) koncept adaptivnega distribuiranega proizvodnega sistema |J. Peklenik|. Skupno tem smerem je izoblikovanje elementarnih gradnikov z lastnostmi avtonomije, kompetence ter samoorganizacije in samooptimizacije v fleksibilne adaptivne proizvodne sisteme.Predlagani raziskovalni program obsega strukturiranje elementarnega delovnega sistema s poudarkom na vlogi subjekta, na somoorganizaciji, koordinaciji in povezovanju elementarnih delovnih sistemov in na adaptivnem krmiljenju. Pri tem bo v ospedju: modeliranje tehnoloških in proizvodnih procesov s poudarkom na obvladovanju na nelinearnih karakteristikah, karakterizacija subjektov, integracija elementarnih delovnih sistemov v distribuirane proizvodne sisteme na osnovi LAN in internet tehnologij, razvoj dispribuiranih baz podatkov in znanja za podporo delovnim sistemom, razvoj komunikacijske infrastrukture in programskih orodij za avtomatizirani prenos informacij med različnimi delovnimi sistemi na različnih nivojih, raziskave distribuiranega razvoja proizvoda, razvoj modela planiranja in krmiljenja z integriranimi informacijskimi in logističnimi tokovi, ter razvoj modela obvladovanja kakovosti v distribuiranem okolju.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program predstavlja okvir raziskovanja strukturiranja, krmiljenja in operacij proizvodnih sistemov. Gre za povsem novo, izvirno raziskovalno usmeritev v smeri postavitve nove paradigme proizvodnih sistemov, ki bo omogočala gradnjo učinkovitejših proizvodnih sistemov.Raziskave zgradb elementarnih delovnih sistemov ter njihovo združevanje v proizvodni sistem v nedeterminističnem dinamičnem okolju s posebnim poudarkom na karakterizciji subjekta in njegovi vlogi bodo predstavljale pomemben prispevek pri nastajanju nove paradigme proizvodnih sistemov, ki bodo sposobni delovati v pogojih globalnega tržišča..
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav raziskovalnega programa bodo omogočali reševanje mnogih odprtih vprašanj v slovenski industriji, ki so danes izrazito prisotna v procesu približevanja razvitim tržiščem. Predvsem gre za reševanje problematike učinkovitejšega razvoja proizvodov, uvajanja sodobnih infrastrukturnih infromacijskih tehnologij (LAN, Internet, baze podatkov), integriranih rešitev na področju CAD/CAPP/CAM/CAQ, na organizaciji podjetij, ter za samo šolanje. Rezultati bodo omogočali znaten dvig dodane vrednosti v malih in srednje velikih podjetjih, ki so v Sloveniji prevladujoča, in posamično ne obvladujejo kritičnega nivoja znanj in tehnologij, ki bi jih potrbovala za pravo konkurenčnost na svetovnih tržiščih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno