Projekti / Programi
Hidrologija in urejanje vodnega režima
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.20.00 |
Tehnika |
Vodarstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
| P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
| T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
Hidrologija, erozija, hidrotehnika, urejanje voda, rečna hidravlika, hudourniška hidravlika
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Program se bo ukvarjal predvsem s temeljnimi in aplikativnimi hidrološkimi raziskavami, hidravličnimi raziskavami za potrebe urejanja voda in uporabo rezultatov teh raziskav v hidrotehniki oziroma vodarstvu. Program je zasnovan na rezultatih mednarodnih raziskav, ki so v teku in jih programska skupina izvaja v sodelovanju z raziskovalnimi skupinami Evropske unije v okviru 4. in jih bo predvidoma izvajala tudi v okviru 5.okvirnega programa ter v okviru mednarodnega hidrološkega programa (IHP) Unesca. Prav tako bomo nadaljevali sodelovanje z AMHY (Alpsko - mediteransko območje) raziskovalno skupino pri reševanju problemov regionalizacije hidroloških pojavov kot so: odtok površinskih in podzemnih voda ter pojavov erozije. Na osnovi rezultatov bodo podani predlogi različnih hidrotehničnih in drugih negradbenih vodarskih ukrepov za uravnovešenje odtoka voda in zmanjšanje erozije za doseganje uravnovešenega razvoja. Sestavni del programa bo tudi razvoj sodobne informacijske tehnologije za potrebe hidroloških analiz in spremljanje vpliva ukrepov pri poseganju v režim voda. Raziskovali bomo hidrološke pojave gibanja površinskih in podzemnih voda kot so:- površinski odtok voda kot vzrok poplav in kot osnova za napoved poplav s pomočjo meteorološkega modela, meteorološkega radarja, satelitskih posnetkov in terenskih meritev,- tok podzemnih voda za ugotavljanje vodne bilance in hidrodinamične disperzije oziroma gibanja onesnaženja,- površinski tok voda kot vzrok procesov površinske erozije ter hudourniške in rečne tokove v povezavi s premeščanjem in odlaganjem plavin v vodotokih in akumulacijah, - hidrološki pojavi v luči klimatskih sprememb.Delo na raziskovalnem programu bo usmerjeno v:- razvoj metod in izvajanje terenskih meritev dinamike poplavnih valov,- izvajanje temeljnih hidroloških raziskav na izbranem eksperimentalnem povodju, s povdarkom na pogojih za nastanek in razvoj erozijskih procesov ter na dinamiki hudourniških tokov,- rečno hidravliko in rečno mehaniko,- razvoj informacijskih sistemov za spremljanje hidroloških pojavov in upravljanje s pomočjo geografskih informacijskih sistemov in računalniškega spleta,- razvoj metod optimalnega celostnega upravljanja vodnega režima posameznih povodij na osnovi naravnih, pravnih, gospodarskih, kulturnih in socioloških izhodišč,- paleohidrološke raziskave,- razvoj postopkov za vrednotenje vplivov posegov v okolje pri urejanju voda, primernih za naravne značilnosti ter gospodarske in kulturne pogoje v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so programsko vsklajene z mednarodnim hidrološkim programom Unesca, v katerega se je projektna skupina že uspešno vključila. Svet se trenutno srečuje z akutno krizo pri upravljanju z vodnimi viri. Škoda, ki jih povzročajo vodne ujme povsod po svetu narašča, razpoložljivi vodni viri pa usihajo. Raziskave predloženega programa bodo tako neposredni sestavni del skupnih svetovnih naporov za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, izraženih v svetovnem desetletju naporov za njihovo zmanjševanje, ki so jo razglasili Združeni narodi. Raziskovalni program bo svoje rezultate neposredno prenašal tudi v delo Mednarodnega raziskovalnega združenja INTERPRAEVENT, ki svoje raziskovalne napore usmerja predvsem v preventivno varstvo alpskega prostora pred naravnimi ujmami in pri tem povezuje raziskovalno sfero z izvajalsko, načrtovalsko in upravno sfero področij, ki so soodgovorna za varnost ljudi in premoženja v prostoru.Raziskave na eksperimentalnem povodju, kot sestavni del raziskav AMHY regionalne skupine Unesco projekta FRIEND so sestavni del raziskav za takim upravljanjem z vodnimi viri, ki bo omogočil ne samo trajnostni razvoj temveč tudi trajno zaščito naravnega in grajenega okolja. Naravne značilnosti Slovenije pa tvorijo enkraten hidrološki poligon in omogočajo raziskave, ki jih drugje na svetu ni mogoče izpeljati.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj hidroloških znanosti in posebej hidroloških terenskih meritev je bil v Sloveniji v preteklosti omejen in zato močno okrnjen glede na dejanske potrebe. Vzrok so bili zakonski predpisi, ki so hidrološke podatke razglasili za vojaško skrivnost, njihovo objavljanje in obdelavo pa dovoljevali le pod posebnim nadzorom. Z osamosvojitvijo Slovenije je bilo omogočeno direktno povezovanje domače hidrološke znanosti (naravoslovne in tehniške) z raziskovalnimi skupinami v tujini in posredno nagel razvoj te znanosti doma s prenosom tujega znanja v naš prostor. Vode so slovensko enkratno naravno bogastvo. S tolikšnimi vodnimi viri razpolagajo v Evropi le še v Švici in na Norveškem. Vendar to bogastvo zahteva upravljanje in gospodarjenje, ki bo zasnovano na poznavanju zakonitosti voda. Naravne značilnosti v Sloveniji so tako enkratne in raznolike, da se samo s prenosom tujih dosežkov v naš prostor ne more več reševati vodarskih in drugih problemov, povezanih s posegi v vodno okolje. Rešitve moramo poiskati sami v Sloveniji na osnovi sistematičnih in moderno zasnovanih terenskih meritev in podatkov, pridobljenih v vodnem okolju in tudi v eksperimentalnih povodjih ob sodelovanju drugih raziskovalnih skupinah iz Evrope, kar je osnovni cilj predlaganega raziskovalnega programa. Obenem v Sloveniji trenutno poteka ali je v pripravi kar nekaj nacionalnih programov različnih dejavnosti, katerih izvajanje, spremljanje in vzdrževanje bo na področju hidrologije, urejanja vodnega režima in rečne ter hudourniške hidravlike zahtevalo nove metode terenskih meritev in opazovanj ter bolj poglobljene in točne modelne analize in napovedi vplivov posegov v vodno okolje. To so predvsem programi izgradnje avtocest, izgradnje vodnih elektrarn na Savi, nacionalni program namakanja pa tudi razvoj turističnega gospodarstva, programi sanacij posledic naravnih nesreč in drugi bodoči posegi v prostor. Raziskovalni program bo tudi prispeval k razvoju metod, kako ugotavljati ogroženost Slovenije pred naravnimi nesrečami, predvsem poplavami, erozijo in plazovi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
