Projekti / Programi
Evropska umetnost in njeni vplivi na slovenskem umetnostnem prostoru
01. januar 1999
- 30. april 2002
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| H311 |
Humanistične vede |
Slikarstvo |
| H312 |
Humanistične vede |
Kiparstvo in arhitektura |
| H313 |
Humanistične vede |
Umetnostna kritika |
umetnost, umetnostna zgodovina, slikarstvo, knjižno slikarstvo, risba, grafika, rokopis, kiparstvo, arhitektura, spomenik, umetnostni viri, kritika, likovna teorija, estetika, ikonografija, ikonologija, kodikologija, stilistika, modernizem, zbirka
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17839 |
dr. Martin Germ |
Humanistika |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
454 |
| 2. |
04135 |
dr. Nataša Golob |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2001 - 2002 |
562 |
| 3. |
06190 |
dr. Lev Menaše |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
597 |
| 4. |
19517 |
dr. Monika Osvald |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
76 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program 'Evropska umetnost : prisotnost in vplivi v slovenskem umetnostnem prostoru' ima za cilj ovrednotenje stvaritev iz srednje- in zahodnoevropske umetnosti, ki so v različnih obdobjih prišla v slovenske kraje ter so s svojo prisotnostjo bolj ali manj vplivala na razvoj t.i. 'domače' umetnosti, oz. ima za cilj analizo vplivov, ki so jih zapustili ustvarjalci od drugod. Gre za opredelitev razmerij med vzori in posnetki, ki so osnova za analizo (umetniških) preinterpretacij, te pa so odvisne od avtorja in ambienta. Program je zasnovan tako, da daje prednost vrednotenju umetnosti kot celovitemu fenomenu, s tem da so poudarki namenjeni trem segmentom : umetnosti kot izrazu intelektualne dediščine, ikonografskemu korpusu in opredelitvi globalnega in nacionalnega v moderni umetnosti (od t.i. 'impresionizma' do danes). Raziskovalni program je - kronološko gledano - odprt za umetnost od antike do našega časa. - Raziskava duhovno-intelektualnih tokov je osredotočena na srednji vek, zlasti od naselitve Slovencev dalje in izhaja iz celovite raziskave pisnih virov kot avtonomnih pričevalcev časa in kot osnov za utemeljeno razpravo o umetnostnih hotenjih. Ikonografski korpus predvideva zajetje ikonografskih motivov v umetnosti na Slovenskem in analizo izhodišč za realizacijo ugotovljenih ikonografskih motivov. Delo bi steklo pri umetnosti 16. stoletja, ki je glede na okoliščine v spomeniškem gradivu in trenutno dosegljivo referenčno literaturo najprimernejša vzorčna skupina. Vprašanje modernizma v moderni umetnosti namerava kritično izpostaviti recepcijo v slovenskem ambientu in sicer v vseh vidikih umevanja novih tenedenc (od t. im. 'impresionizma dalje) in sicer skozi prizme umetnikovega in naročnikovega pogleda in odmeva javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Vsi trije segmenti so s svojimi raziskovalnimi cilji integralno povezani z interesi umetnostne zgodovine v najglobljem pomenu in se tudi po metodologiji dela povsem ujemajo z načeli sodobne znanosti. Ugotovitve, ki jih pričakujemo ob izvajanju posameznih faz raziskave in tudi končni, celoviti rezultati , lahko doprinesejo k vključevanju spomenikov na slovenskem umetnostnem prostoru v atlas svetovne umetnosti, ki je celovit, nedeljiv fenomen. To pomeni, da se za spomenik oz. skupina spomenikov ne vzpostavlja samo osnovna (kronološka in avtorska) opredelitev, ampak dobi svojo idejno strukturo, ki ustvaritev s svojim intelektualnim nabojem , vpetostjo v duhovne tokove širših razmerij, zasidra v globalni ambient. - Marsikateri pojavi na obrobju velikih centrov so namreč pravo zrcalo svetovnih tokov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program se loteva umetnostnih spomenikov oz. umetnosti kot celovitega fenomena in izhaja iz idejnega substrata, filozofskega, literarnega in emotivnega naboja. Osredotoea se na opredelitev vzorov in posnetkov iz širšega evropskega prostora ter njihovo recepcijo na Slovenskem, ki se kaže v izboru umetniških tem (ikonografska analiza) in njihovem sprejetju (ikonološka analiza), kar zrcali duhovno odprtost naroenikov in obeinstva oz. dojemljivost umetnikov. - Ta vprašanja je umetnostna zgodovina veekrat naeenjala, vendar sporadieno in nepovezano, tako da niso bila izpostavljena kot središeni humanistieni, intelektuaslni problem. Raziskava je osredotoeena na veljavnost evropske umetnosti pri nas, na njeno sprejetje in odzivanje in zato se loteva umetnosti kot globalnega dogajanja, ki pa se je odvijal pri nas in odpira na zastavljenih raziskovalnih temah nov zorni kot .Posebna skrb je namenjena natanenemu zbiranju dokumentacije za ikonografske teme in probleme modernizma ter evidentiranju rokopisnega gradiva in starih katalogov kot razvidov o intelektualnih horizontih oz. okolišeinah in pogojih za umetnost.
