Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Regionalna geografija Slovenije

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
S250  Družboslovje  Demografija 
T250  Tehnološke vede  Oblikovanje krajine 
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
Ključne besede
regionalna geografija, Slovenija, regionalizacija, tipizacija, regija, tip pokrajin, naravna pokrajina, kulturna pokrajina, geografski informacijski sistemi, tematska kartografija, fizična geografija, družbena geografija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2003  163 
2.  17544  Meta Ferjan    Raziskovalec  2001 - 2003  17 
3.  12676  dr. Jerneja Fridl  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  710 
4.  08467  dr. Matej Gabrovec  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  583 
5.  19465  Nanika Holz  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  23 
6.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  352 
7.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  609 
8.  16316  dr. Mihael Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2002 - 2003  228 
9.  02557  dr. Milan Orožen Adamič  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  812 
10.  14000  mag. Miha Pavšek  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.385 
11.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  1.027 
12.  18624  mag. Borut Peršolja  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2002  400 
13.  19134  dr. Franci Petek  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  131 
14.  17546  Minka Rupert    Raziskovalec  2001 - 2003  22 
15.  19751  mag. Helena Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  32 
16.  08101  dr. Maja Topole  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  508 
17.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Raziskovalec  2001 - 2003  433 
18.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2002 - 2003  1.174 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.557 
Povzetek
Raziskovalni program obsega temeljna analitska in sintetska regionalnogeografska preučevanja Slovenije in njenih regionalnih enot na različnih ravneh (makroregije, mezoregije, mikroregije, občine, naselja itd.), regionalnogeografske primerjalne študije Slovenije kot sestavnega dela Evrope in Sveta, razvijanje regionalnogeografskih metod in tehnik, regionalizacijo Slovenije in tipizacijo slovenskih pokrajin ter vzpostavljanje in razvijanje geografskega informacijskega sistema za regionalne enote Slovenije in z njim povezane tematske kartografije. Med glavnimi znanstvenimi regionalnogeografskimi problemi sta regionalizacija in tipizacija, še posebej metodologija za regionalizacijo in tipizacijo Slovenije, ki je pokrajinsko izredno pestra, meje med njenimi pokrajinami oziroma tipi pokrajin pa težko določljive. Prav zaradi močnega prostorskega prepletanja pokrajinskih dejavnikov je sistematična regionalizacija, torej delitev Slovenije na pokrajine, tako zapleten znanstveni problem. Šele razvoj geografskih informacijskih sistemov, ki omogočajo povezavo množice grafičnih (kartografskih) in podatkovnih informacij o fizičnih in družbenih pokrajinskih dejavnikih ter ugotavljanje zakonitosti povezav med pokrajinskimi sestavinami, je dal možnosti za bolj sistematično in manj subjektivno delitev slovenskega ozemlja na sorazmerno homogene enote z uporabo enotnih kriterijev in hierarhično razdelitev slovenskih pokrajin na mikroregije, mezoregije in makroregije. Še vedno je pereč tudi problem dvojnosti regionalizacij in tipizacij, saj se naravni in družbeni pokrajinski dejavniki, čeprav so med sabo pogostokrat močno povezani, po svojem bistvu in zakonitostih razvoja precej razlikujejo. Zato v geografiji ločimo dve temeljni regionalizaciji: naravnogeografsko in družbenogeografsko. Družbenogeografska regionalizacija se opira na družbene sestavine pokrajine, naravnogeografska regionalizacija pa na naravne sestavine pokrajine, predvsem površje, podnebje in rastje, ter tiste družbene sestavine pokrajine, ki so z naravnimi močno povezane, na primer rabo tal, razmestitev naselij, kmetijske dejavnosti. Pri naravnogeografski regionalizaciji so razlike med pokrajinami opazne, vidne navzven, zato ji pravimo tudi fiziognomska regionalizacija. Skupna, celovita regionalizacija je zaradi omenjenih problemov in velikih vsebinskih in metodoloških razlik med obema regionalizacijama skoraj nemogoča.Pomemben del programa je tudi priprava znanstvenih monografij o posameznih slovenskih pokrajinah. Slovenija s samostojnostjo, novim družbenim sistemom in vpetostjo v evropska in svetovna dogajanja doživlja izredno hitre spremembe, zato se tudi slovenske pokrajine hitro spreminjajo. Ker so za vsak strokoven poseg v prostor, torej pokrajino, potrebni strokovni oziroma znanstveni temelji, mora biti preučevanje slovenskih pokrajin trajen proces. Raziskovalni program torej ponuja trajno, sistematično in enotno preučevanje slovenskih pokrajin, dopolnjevanje zbirk o naših pokrajinah, razvijanje geografskega informacijskega sistema s podatki o naravnih in družbenih sestavinah Slovenije, razvijanje digitalne tematske kartografije z vsebinami o slovenskih pokrajinah in izdajanje znanstvenih regionalnih monografij, kar je skladno z namenom ustanovitve inštituta ter njegovimi dolgoletnimi programi in tekočimi projekti.
Pomen za razvoj znanosti
Metodologija in rezultati regionalnogeografskih preučevanj Slovenije so izredno zanimivi tudi v evropskem in svetovnem merilu, saj se po pokrajinski pestrosti in prepletenosti pokrajinskih značilnosti le malokatera država lahko primerja s Slovenijo. Naša država namreč leži na stiku in prepletanju štirih velikih evropskih geografskih pokrajinskih enot (alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta) ter različnih zgodovinskih, etnoloških, jezikovnih, verskih, političnih in drugih vplivov, predvsem štirih kulturnih območij (slovanskega, germanskega, romanskega in madžarskega). Zato so se na površinsko izredno majhnem območju oblikovali zelo številni in različni tipi naravnih in kulturnih pokrajin (regij), ki odsevajo geografske značilnosti določenega območja. Zaradi prepletanja tako številnih in tako različnih naravnih in družbenih dejavnikov sta neverjetno pestri in zanimi tudi naravna in kulturna dediščina naših pokrajin.Regionalnogeografska metodologija preučevanja slovenskih pokrajin mora biti tako še posebej natančna, razdelana in prilagodljiva ter zato prenosljiva in uporabna tudi za tuje raziskovalce oziroma druge države. Mnogi tuji geografi celo pravijo, da je Slovenija pravi geografski naravni laboratorij. Regionalnogeografska preučevanja nudijo temelje za raziskave sorodnih, predvsem prostorskih znanosti, pa tudi za spoznavanje in reševanje regionalnih konfliktov, regionalno planiranje, politične odločitve, splošno izobrazbo ipd.
Pomen za razvoj Slovenije
Regionalna geografija Slovenije je temeljnega in nacionalnega pomena za našo državo, saj je to edina znanstvena disciplina, ki na kompleksen, geografski način preučuje Slovenijo in njene regionalne enote ter povezanost pokrajinskih sestavin, ki sestavljajo slovenske pokrajine (kamnine, površje, vode, podnebje, prsti, rastje, živalstvo, prebivalstvo, naselja, gospodarstvo itd.).Za vsako državo je preučevanje in poznavanje zakonitosti njenega ozemlja zelo pomembno, za mlado državo, kakršna je Slovenija, ki išče svojo identiteto med državami na svetu, pa je proučevanje njenih pokrajin, ki izražajo njene naravne in družbene značilnosti ter vpetost v velike sosednje evropske pokrajinske enote, še posebej pomembno. Prav različnost slovenskih pokrajin je ena največjih bogastev naše države.Rezultati regionalnogeografskih preučevanj so pomembni za mnoge prostorske in druge znanstvene vede (npr. geologijo, geodezijo, biologijo, pedologijo, klimatologijo, gozdarstvo, sociologijo, arheologijo, zgodovino, regionalno planiranje, krajinarstvo, varstvo okolja, turizmologijo itd.), saj s svojim vedenjem o pokrajinah ter njihovih značilnostih in zakonitostih daje temeljna znanja za raziskovanja na nekaterih vsebinskih področjih omenjenih strok.Regionalnogeografske analize in sinteze so potrebne tudi za strokovne oziroma politične, predvsem razvojne odločitve planerskih in sorodnih ustanov, slovenskih ministrstev ter države kot celote.Po drugi strani pa je regionalna geografija s pokrajino kot njenim osnovnim predmetom preučevanja izrazito multidisciplinarno usmerjena, saj v novo sintetsko znanstveno celoto povezuje izsledke prostorskih in drugih znanosti.Regionalnogeografske raziskave so pomembne tudi za šolstvo, saj je regionalna geografija Slovenije pomemben predmet v osnovnih in srednjih šolah, pa tudi za splošno izobrazbeno raven državljanov, ki z večjim znanjem lažje razumejo regionalne, politične, ekonomske, socialne, verske, kulturne in druge probleme v Sloveniji in Svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno