Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Molekularna nevrobiologija

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
P320  Naravoslovno-matematične vede  Nukleinske kisline, sinteza beljakovin 
B450  Biomedicinske vede  Razvojna biologija, teratologija, ontogeneza, embriologija (človeška) 
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
Ključne besede
živenomišieni stik, acetilholinesteraza, acetilholinestrazna mRNA, nikotinski holinergieni receptor, skeletna mišica, kultura skeletne mišice, agrin, sinaptogeneza, sinaptiene komponente, RNA blot hibridizacija, hibridizacija in situ
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11903  dr. Martina Brank  Biotehnologija  Raziskovalec  2001 - 2003  28 
2.  07089  Zvonka Frelih    Raziskovalec  2001 - 2003 
3.  04410  dr. Zoran Grubič  Nevrobiologija  Vodja  2001 - 2003  384 
4.  16345  dr. Tomaž Marš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  345 
5.  19318  dr. Katarina Miš  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  191 
6.  05046  dr. Majda Zorec-Karlovšek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2002  290 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.182 
Povzetek
V širšem pomenu je predmet predlaganih raziskav preučevanje komuniciranja prek sinaps. Posebna pozornost bo pri tem posvečena sinaptogenezi živčnomišičnega stika. Na modelih in vivo in na modelu kulture človeških mišic, oživčenih in vitro, bomo preučevali mehanizme, ki so odgovorni za sintezo in usmerjanje sinaptičnih komponent na mesto njihovega delovanja. Sintezo beljakovinskih sinaptičnih komponent bomo spremljali na različnih ravneh, od prepisovanja njihove mRNA, prek translacije in posttranslacijskega procesiranja do faze nastanka zrelih beljakovin. Pri tem bomo uporabljali kombinacijo modernih molekularno bioloških tehnik kot so RNA blot hibridizacija, RT PCR in hibridizacija in situ s klasičnimi tehnikami kot so npr. radiometrično določevanje encimskih aktivnosti ter svetlobna in elektronska mikroskopija. Ugotavljali bomo, kakšno vlogo imajo pri regulaciji sinteze faktorji, ki se sproščajo iz živčnega končiča, kakšen je pomen hormonskih dejavnikov in kakšno vlogo ima pri tem elektromehanična aktivnost. Poleg beljakovinskih komponent živčnomišičnega stika, bomo preučevali tudi vlogo koipičenja posameznih organel v področju tega stika.
Pomen za razvoj znanosti
Komuniciranje prek sinaps je osnova delovanja živeevja. Molekularni mehanizmi, ki uravnavajo nastanek, delovanje in plastienost sinaps so zato ena osrednjih tem današnjih nevrobioloških znanosti. Zaradi eksperimentalne dostopnosti se živenomišieni stik še danes uporablja kot modelna sinapsa pri teh raziskavah. Model eloveške skeletne mišice, oživeene in vitro, ki ga nameravamo uporabljati pri našem delu, je še posebej primeren model za sinaptogenetiene študije, saj omogoea vpogled v vse faze nastajanja te sinapse. Rezultati predlaganega raziskovalnega dela bodo zato pomembno prispevali k razumevanju sinaptogenetienih procesov v sesalskem organizmu.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane raziskave so nadaljevanje raziskav, ki že potekajo v laboratoriju predlagatelja in ki jih prek projekta z naslovom "Control of synaptogenesis in human skeletal muscle", ki je bil sprejet v financiranje pri "Fogarty International Research Collaboration Award (FIRCA)" sofinancira v višini 20.000 US $ letno tudi vlada ZDA (NIH). Prek tega projekta se v vrhunskih laboratorijih v ZDA že izpopolnjujejo in bi se tudi v bodoče, naši mladi raziskovalni kadri. Predlagana programska skupina ima torej potencial, da pridobi raziskovalna sredstva za Slovenijo iz tujine in da omogoči bodočim slovenskim raziskovalcem stik z vrhunskimi tujimi inštitucijami. Prek objavljanja člankov v mednarodnih revijah, bi programska skupina pripomogla k vključevanju Slovenije v skupino znanstveno razvitih držav. Prek mentorstev pri študentskih nalogah, diplomah, magisterijih in doktoratih bi programska skupina pomembno prispevala k vzgoji naših visokošolskih kadrov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno