Projekti / Programi
Zgodovina filozofije in fenomenologija
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
| H135 |
Humanistične vede |
Fenomenologija |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H125 |
Humanistične vede |
Filozofska antropologija |
| H150 |
Humanistične vede |
Filozofija specialnih ved |
| H260 |
Humanistične vede |
Zgodovina znanosti |
Zgodovina filozofije, fenomenologija, hermenevtika, grška filozofija, novodobna filozofija, sodobna filozofija, azijske filozofije, svetovni nazor, metafizika, etika, estetika, filozofija religije, bit, življenjski svet, znanost, čas, človek, Bog, zgodovina, smisel, resnica.
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalno področje programske skupine "Zgodovina filozofije in fenomenologija" sestavljajo trije veliki tematski sklopi:
1. Zgodovina filozofije,
2. Fenomenologija in
3. Sistematska filozofija. Predmetno področje zgodovine filozofije sestavlja obravnava temeljnih zgodovinskih obdobij filozofije ter razlaga klasičnih filozofskih besedil. Posebej so tematizirana naslednja področja: grška filozofija, srednjeveška in renesančna filozofija, novoveška filozofija in filozofija 20. stoletja. Pri raziskavi grške filozofije je poseben poudarek namenjen izvornemu mišljenju ter nastanku grške misli, Platonovi filozofiji v vseh njenih vidikih ter Aristotelovi filozofiji kot temelju evropske metafizične, znanstvene ter umetnostnofilozofske misli. Raziskovanje sodobne filozofije daje poseben poudarek fenomenologiji, ki je temeljna evropska usmeritev 20. stoletja. Poleg tega program vključuje proučevanje azijskih filozofij, ki imajo zelo pomembno mesto v današnjem svetovnem razgovoru kutur. Pri tem so z vidika transkulturalne hermenevtike zajeti najpomembnejši tokovi v filozofiji 19. in 20. stoletja na Japonskem in Kitajskem ter njihov pomen za sodobno evropsko misel.Glavne teme fenomenološkega raziskovanja so: zgodovina filozofije in hermenevtična fenomenologija, kriza človeškosti in življenski svet, fenomenološka filozofija religije. Posebej je izpostavljena tematika sodobnih znanosti, saj v času, ko družba temelji na znanstveni dejavnosti, prihaja do pozabe sveta in do "anonimnosti" bivanja. V filozofiji religije gre najprej za izpostavitev onto-teo-loške strukture metafizike ter opredelitev svetega kot izvornega izvira Božjega. Fenomenološka filozofija religije omogoča najti stičišča med obstoječimi velikimi, tj. svetovnimi religijami ter s tem prispeva k svetovnemu dialogu kultur, tako na družbeno-politični kakor na miselno-teoretski in verski ravni. Tako so v tem raziskovalnem programu zajeti temelji evropske filozofske in deloma tudi znanstvene in religiozne tradicije od začetkov kulture v starem veku do danes. Poseben poudarek je namenjen premenam grških in drugih filozofskih nazorov v sodobni miselni, umetnostni, religijski in znanstveni tradiciji. Sestavni del programa je nenehna sistematična analiza temeljnih filozofskih besedil klasičnih filozofskih avtorjev (predsokratiki, Platon, Aristoteles idr.) ter njihovo prevajanje v slovenski jezik in komentiranje. V program so seveda vključeni tudi poskusi odgovorov na glavna vprašanja sodobne filozofije: bit in resnica, človek in vrednote, narava in družba, temelji znanosti, religije in umetnosti. Raziskovalni program na predmetnem področju filozofske sistematike zagotavlja razvoj temljnih klasičnih filozofskih disciplin, zlasti ontologije, etika, estetike in filozofske antropologije, pa tudi nekaterih drugih, npr. spoznavne teorije. Ta program razvija njihovo samoutemeljitev in prispeva k zaokrožitvi filozofske sistematike kot jedra filozofske misli. S tem te filozofske discipline razbremenjuje ozkih okvirov, ki so jim bili namenjeni v nekdanjih filozofskih sistemih, vzpostavlja soočanje med njimi in ohranja njihovo filozofskost, hkrati pa odpira povezovanje s tistimi znanstvenimi področji (zlasti gre za humanistiko in družboslovje), ki tudi sama pripomorejo k izoblikovanju filozofske problematike.
Pomen za razvoj znanosti
Zgodovina filozofije in teoretsko sistematski filozofski predmeti (metafizika, etika, estetika in spoznavna teorija) tvorijo osnovno žarišče pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela evropskih univerz. Pri tem zgodovina filozofije tvori pomembno institucionalno in znanstveno jedro in oporo za uveljavljanje avtonomije filozofskega mišljenja in raziskovanja. Fenomenološka usmeritev je ena glavnih v sodobni filozofiji in tvori jedro filozofskih programov na univerzah in raziskovalnih inštitutih. Obe področji sta tudi v ospredju mednarodnih filozofskih sestankov in kongresov. Čeprav je temeljna značilnost sodobnega dogajanja v znanosti nenehen proces znanstvene specializacije, pa vse evropske univerze vzporedno poglabljajo filozofsko raziskovalno dejavnost, saj vsaka znanost v svojem izvoru in temelju nosi filozofsko razsežnost, ki jo predstavlja ravno človekov življenjski svet in njegovo umno poslanstvo. V okviru predloženega raziskovalnega programa, ki je v nekoliko skromnejšem obsegu potekal že doslej, je bilo organiziranih več znanstvenih sestankov, tako mednarodnih kakor domačih, katerim lahko že po naslovih najdemo natančne vzporednice v kongresih in simpozijih, kot jih organizirajo po svetu glavne filozofske institucije. Take teme so: Vzgoja in kultura - Paideia (Boston 1998), Metafizika in njena zgodovina (Montreal 1998), Narava - Physis (San Sebastian 1998).
Pomen za razvoj Slovenije
Zgodovina filozofije, fenomenologija in filozofska sistematika so tista področja filozofije, ki v evropski miselni tradiciji predstavljajo glavni okvir filozofije kot univerzitetne discipline, poleg tega pa tvorijo tudi jedro in temelj celovite kulture določenega naroda. To velja še posebej za slovensko kulturo, ki svojo samobitnost še dograjuje. Prav filozofija lahko veliko prispeva k oblikovanju slovenske identitete tako v političnem kot v duhovnem smislu. Filozofsko raziskovanje in delo sta tisto področje slovenske kulture, s katerim se Republika Slovenija lahko tudi na duhovnem področju ustrezno vključuje v evropsko družino narodov in s tem v mednarodno politiko. Kljub svoji globalistični in kozmopolitski usmeritvi imajo ti tematski sklopi svoje žarišče v slovenski kulturi, saj so negovanje izvorov in temeljev slovenske samobitnosti v današnjem času.Predlagani raziskovalni program bo omogočal evropsko primerljiv dodiplomski in podiplomski študij, saj bodo njegovi rezultati uporabljeni pri več kot polovici predmetov študijskega programa filozofije na Univerzi v Ljubljani. Prevajanje temeljnih filozofskih besedil od Platona do Husserla, Heideggra in sodobnih avtorjev bo pomenilo obogatitev zakladnice slovenske prevodne literature. Zato ni naključje, da je vrsta del napisana kot desideratum na strokovno overjenih sezna-mih državnih ministrstev. V zvezi s prevajanjem se oblikuje slovenski jezik kot enakovredno izrazno sredstvo v koncertu novoevropskih jezikov. Ta program bi omogočal ustrezno nadaljevanje že vzpostavljenih mednarodnih strokovnih stikov. V najširšem smislu gre torej tudi za filozofijo kulture in za razvoj slovenske filozofske kulture nasploh. Cela vrsta tematskih sklopov programske skupine "Zgodovina filozofije in fenomenologija" je bila v polpretekli dobi izrecno zapostavljena. To velja posebej za hermenevtiko, fenomenologijo, grško filozofijo, metafiziko nasploh in nekatere druge discipline "čiste" filozofije. Podpora temu programu je del dolga do poprave anomalij, ki tudi po letu 1991 še niso bile v zadostni meri odpravljene.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
