Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Rodnostno vedenje prebivalcev Slovenije

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 
B570  Biomedicinske vede  Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost 
Ključne besede
RODNOSTNO VEDENJE, REPRODUKTIVNO ZDRAVJE, STALIŠČA DO OTROKA, UPORABA KONTRACEPCIJE
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05735  dr. Majda Černič Istenič  Sociologija  Vodja projekta/programa  2001 - 2003  391 
2.  11849  dr. Dušanka Knežević Hočevar  Antropologija  Raziskovalec  2001 - 2003  324 
3.  19325  dr. Andrej Kveder  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2001 - 2003  36 
4.  22573  dr. Urška Rajgelj  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2002 - 2003  12 
5.  15883  dr. Lilijana Šprah  Psihologija  Raziskovalec  2001 - 2003  471 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.436 
Povzetek
V zadnjih desetletjih so se v Evropi in drugih razvitih državah močno spremenili vzorci partnerskih odnosov in reproduktivnega vedenja. Povsod uradne statistike beležijo padanje porok, naraščanje razvez, porast zunajzakonskih rojstev, odlaganje starševstva in upadanje števila rojstev. S podobnimi trendi se soočamo tudi v Sloveniji. Cilj raziskovalnega programa je raziskati značilnosti rodnostnega vedenja prebivalcev Slovenije v okviru evropskih rodnostnih gibanj ter spremljati spremembe na tem področju. Ob tem bodo upoštevani teoretični in metodološki koncepti, ki bodo omogočali oblikovanje metodoloških osnov za spodbujanje odgovornega starševstva in varovanja reproduktivnega zdravja. Namen raziskavalnega programa je odkrivanje in pojasnjevanje dejavnikov nastajanja in uveljavljenja novih vzorcev partnerskega in reproduktivnega vedenja, značilnega za naše prebivalstvo. Raziskave na tem področju v tujini in pri nas so pokazale, da je rodnostno vedenje dinamičen proces, ki ga je potrebno spremljati s ponavljajočimi anketami vsakih nekaj let. Le tako se družba lahko ustrezno odziva na spremembe v strukturi prebivalstva in oblikuje strategije varovanja reproduktivnega zdravja. Delo raziskovalne skupine bo usmerjeno v odkrivanje motivacijskih mehanizmov za starševstvo in dejavnikov tveganega reproduktivnega vedenja.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavo bomo prispevali k razjasnitvi zakonitosti rodnostnega vedenja slovenskega prebivalstva v okviru evropskega kulturnega prostora. Usmerjena bo v odkrivanje in pojasnjevanje povezanosti celotnega življenjskega poteka posameznika, njegovih različnih karier (partnerske, izobraževalne, poklicne, stanovanjske) z rodnostnim vedenjam (vstop v spolno življenje, starševstvo, načrtovanje družine, tvegano spolno vedenje), kar je novst na področju raziskovanja rodnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Celovit vpogled v rodnostno vedenje prebivlacev Slovenije bo omogočil oblikovanje strategij razvoja Slovenije, predvsem na področju obnavljanja prebivalstva in promocije njegovega zdravja.Svetovni trendi in naši dosedanji raziskovalni rezultati narekujejo potrebo po nadaljnem kontinuiranem raziskovanju rodnostnega vedenja v Sloveniji. V zadnjih letih smo tudi priče izredno hitrim in v marsičem radikalnim družbenim spremembam, ki bodo vplivale, oziroma že vplivajo na rodnostno vedenje naše populacije. Za hitro in pravočasno odzivanje na ta dogajanja moramo dobro poznati in razumeti razmere na tem področju. Strokovno utemeljeni ukrepi lahko temeljijo le na izsledkih longitudinalnih raziskav.Vključitev v mednarodni komperativni projekt FFS (Raziskava o družinskih in rodnostnih vzorcih, ki ga koordinira Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih in v katerega je vključeno 20 evropskih držav (število sodelujočih držav se vsako leto povečuje)), omogoča vpogled v demografski položaj Slovenije v evropskem kontekstu in pravočasno sprejemanje ustreznih zdravstvenih, družinski in prebivalstvenih ukrepov kot ostala Evropa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno