Projekti / Programi
Biodiverzitetni vzorci in procesi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
| B280 |
Biomedicinske vede |
Živalska ekologija |
| B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
biodiverziteta, makroekologija, vroče točke, motnje, vrstno bogastvo, biomasa, raba prostora
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14006 |
dr. Andrej Gogala |
Biologija |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
347 |
| 2. |
09211 |
dr. Boris Kryštufek |
Biologija |
Vodja |
2002 - 2004 |
1.013 |
| 3. |
23363 |
Bojana Lipej |
Biologija |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
71 |
| 4. |
14455 |
dr. Andrej Sovinc |
Biologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
262 |
| 5. |
19562 |
dr. Sonja Škornik |
Biologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
357 |
Organizacije (1)
Povzetek
Proučevali bomo biodiverzitetne vzorce in procese v različnih prostorskih dimenzijah. Makroekološki pristop bo temeljil na vzorcih razširjenosti sesalcev (Mammalia) z različnih celin. Od rezultatov pričakujemo, da bodo omogočili globlji vpogled v biogeografske vzorce v območjih, ki so bili izpostavljeni različnim zgodovinskim procesom, ki pa so jih tudi oblikovali podobni pritiski konvergentne evolucije. Takšen pristop je sploh edini možen za razumevanje vzorcev in procesov v velikem geografskem prostoru. Eden od rezultatov bo prepoznavanje “vročih točk” vrstne diverzitete.Mikroekološka raziskava bo omejena na odnose med rabo prostora, intenziteto in obseg motenj, rastlinsko biomaso in vrstno diverziteto treh taksonomskih skupin (višje rastline, Hemiptera, Orthoptera). Naš namen je bolje razumeti pomen motenj (zlasti paše) na biodiverzitetne parametre. Rezultati utegnejo biti pomembni za ohranjanje ogrožene biodiverzitete sicer vrstno bogatih traviščnih združb na zakraselih kraških območjih zahodne Slovenije. Čeprav ni dvoma, da travišča niso iz tega prostora nikoli povsem izginila, pa je prav tako jasno, da je traviščni ekosistem, kot ga poznamo danes, plod človekove dejavnosti (zlasti požiganja in paše). Hitre spremembe v rabi prostora imajo za posledico erozijo biodiverzitete. Zato moramo razumeti katere motnje in pri kakšnih intenzitetah lahko vzdržujejo obstoječo biodiverziteto. Raziskovalne površine z znano rabo (predvsem paša) se nahajajo na planini Vremščici. Spremljali bomo biomaso in vrstno diverziteto navedenih treh skupin.
