Projekti / Programi
Transportni procesi v nezasičeni coni kraških vodonosnikov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.07 |
Naravoslovje |
Geologija |
Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
tok vode, prenos snovi, epikraška cona, nezasičena cona, kraški vodonosnik, prenos onesnaženja, režim infiltracije in odtoka, karstifikacija, terenski eksperimentalni poligon, Sinji Vrh, Slovenija
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Na terenskem eksperimentalnem poligonu Sinji vrh nad Hubljem, referenčnem poligonu za procese v epikraški coni (conf.: Association of Tracer Hydrology), bomo nadaljevali s študijem transportnih procesov v nezasičeni coni kraških vodonosnikov. S poskusi, meritvami in analizo podatkov bomo: 1) verificirali konceptualni model toka vode in transporta snovi (polutantov) v epikraški coni, ki ga je na podatkih Sinjega vrha izdelala članica raziskovalne skupine Barbara Čenčur-Curk (Doktorat v redakciji, Univerza v Ljubljani, 2001), 2) verificirali model delitve odtoka padavinske vode skozi kraške vodonosnike, ki ga je za sistem Sinji vrh - Hubelj na osnovi proučitve vpliva ene nevihte izdelala članica raziskovalne skupine Branka Trček (Doktorat v redakciji, Univ. v Ljubljani, 2001), 3) omogočili spremljanje dolgoročnih vplivov klimatskih sprememb na izotopsko sestavo in odtok vode iz kraških vodonosnikov; za to obstaja na območju Trnovskega gozda (z manjšimi prekinitvami) 15 letni podatkovni niz, 4) terensko verificirali model zakrasevanja, ki ga je s pomočjo laboratorijskih meritev izdelal član raziskovalne skupine Franci Gabrovšek (Doktorat, Univ. Bremen, Nemčija, 2000), 5) zagotovili podatkovni fond za verifikacijo ugotovitev o delnem večletnem vskladiščenju vode v debeli nezasičeni coni kraških vodonosnikov (Metka Petrič, doktorat, Univerza v Ljubljani, 2000). Upoštevati je treba, da je prenos snovi v tleh in v nezasičeni coni kraških vodonosnikov, razen v kraških kanalih in makrorazpokah, zaradi vpliva mikrorazpok zelo počasen in lahko traja več kot desetletje. Dosedanje raziskave na Sinjem vrhu (1995-2001) so zato kratke in zahtevajo postavljeni transportni modeli dodatno dolgoročno verifikacijo. Za raziskave bomo uporabili eksperimentalni poligon ter umetna in naravna sledila (izotope ogljika, kisika in vodika). Zanje bomo morali v tleh in v nezasičeni coni izboljšati merilne zmožnosti ter izpopolniti analitiko majhnih vzorcev vode. Toku vode in sledilom bomo sledili od padavin do izvira skozi tla, nezasičeno in zasičeno cono vodonosnika.
