Projekti / Programi
Študij doseganja in vzdrževanja ultravisokega do ekstremno visokega vakuuma
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P180 |
Naravoslovno-matematične vede |
Meroslovje, fizikalna instrumentacija |
P351 |
Naravoslovno-matematične vede |
Strukturna kemija |
P352 |
Naravoslovno-matematične vede |
Površinska kemija in kemija tankih plasti |
T151 |
Tehnološke vede |
Optični materiali |
T210 |
Tehnološke vede |
Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo |
Razplinjevanje vodika, rekombinacija vodika, ekstremno-majhno puščanje, permeacija helija, metoda hitrosti naraščanja tlaka, viskoznostni merilnik z vrtljivo kroglico, rekombinacijski koeficient
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovali bomo najkritičnejše probleme doseganja ultravisokega do ekstremno-visokega vakuuma pri velikih dinamičnih vakuumskih sistemih, kot je razplinjevanje vodika v posodah iz austenitnega nerjavnega jekla, in vzdrževanja ultravisokega do ekstremno-visokega vakuuma v miniaturnih statičnih vakuumskih sistemih (specialnih foto-elektronkah), kot sta ekstremno-majhno puščanje skozi indijeve spajkane spoje ter permeacija helija skozi vhodna okna iz kremenovega stekla. Hitrost razplinjevaja vodika v testnih celicah s površino, obdelano pri definiranih pogojih, bomo merili pri sobni temperaturi z natančno metodo hitrosti naraščanja tlaka, uporabljajoč viskoznostni merilnik z lebdečo kroglico. Rezultate bomo uporabili za modeliranje procesa izhajanja vodika, upoštevajoč difuzijo vodika iz notranjosti do površine in rekombinacijo vodika na površini. Model bomo uporabili za natančno določevanje rekombinacijskega koeficienta, ki je karakterističen za dano površino. S spreminjanjem okoliške temperature v ožjem območju bomo določili aktivacijsko energijo za proces izhajanja vodika. Ekstremno-majhno puščanje, ki vodi do akumulacije zračnega argona, bomo merili na testnih vzorcih pri sobni temperaturi z metodo hitrosti naraščanja tlaka. Površino indijevih spajk bomo analizirali z visokoobčutljivo spektroskopijo Augerjevih elektronov in rentgensko-fotoelektronsko spektroskopijo. Časovno spremembo pretoka helija pri permeaciji skozi kremenovo steklo, ki vodi do akumulacije zračnega helija, bomo določevali helijevim detektorjem vakuumske tesnosti. Natančno določeni permeacijski in difuzijski konstanti pri sobni temperaturi bomo uporabili za modeliranje časovne spremembe pretoka helija pri nenadni spremembi tlaka helija v okolju. Napovedali bomo lahko hitrost naraščanja tlaka helija v foto-elektronki. Hitrost naraščanja tlaka helija bomo dodatno merili v testnih vzorcih pri sobni temperaturi z metodo hitrosti naraščanja tlaka.