Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Repolarizacijske spremembe v EKG-ju bolnikov z MSA

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
Ključne besede
Avtonomni živčni sistem, EKG, repolarizacijske spremembe, multipla sistemska atrofija, sladkorna bolezen
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17692  Franci Benko    Raziskovalec  2002 - 2004 
2.  10693  dr. Jan Kobal  Nevrobiologija  Raziskovalec  2002 - 2004  144 
3.  10679  mag. Bernard Meglič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2002 - 2004  135 
4.  05298  dr. Anton Mesec  Nevrobiologija  Vodja  2002 - 2004  150 
5.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2002 - 2004  744 
6.  06739  dr. Marjeta Tomažič  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2002 - 2004  113 
7.  17693  Anka Žekš    Raziskovalec  2002 - 2004 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.699 
Povzetek
Avtonomna disfunkcija je lahko izraz številnih bolezni centralnega in perifernega živčevja. Večino motenj s katerimi se disfunkcija manifestira, je težko meriti in ocenjevati. Med različnimi pristopi se je še najbolj uveljavilo neinvazivno merjenje kardiovaskularnih refleksov z natančno registracijo sprememb arterijskega tlaka in srčne frekvence. Na osnovi predkliničnih študij in z analizo parametrov repolarizacije miokarda (dolžina QT intervala, QT razpršenost) so odkrili, da je repolarizacija odvisna tudi od avtonomne inervacije srca. Pri tem še vedno ni zadosti pojasnjena vloga simpatikusa in parasimpatikusa. Zgodnje odkrivanje motenj repolarizacije pomeni tudi več možnosti v preprečevanju kasnejših zapletov. V našo raziskavo bomo vključili dve skupini bolnikov z možno okvaro avtonomnega živčevja na različnih mestih. Bolniki z multiplo sistemsko atrofijo (MSA), naj bi imeli okvaro predvsem v centralnem živčevju, pri bolnikih s sladkorno boleznijo pa prevladuje periferna okvara živčevja. Pri vseh bomo merili klasične kardiovaskularne reflekse ter med testi posneli tudi 12- in 35-kanalni EKG. Iz zapisov EKG-ja bomo izračunali parametre repolarizacije miokarda (QTc, QT časovna in prostorska razpršenost). Iskali bomo razlike v avtonomni disfunkciji srca pri MSA in sladkorni bolezni in motnje v depolarizaciji, ki so lahko posledica avtonomne disfunkcije. Primerjali bomo primernost obeh metod pri odkrivanju avtonomne disfunkcije.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno