Projekti / Programi
Antifosfolipidni sindromi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B007 |
Biomedicinske vede |
Medicina (človek in vretenčarji) |
antifosfolipidni sindromi, ugotavljanje antofosfolipidnih protiteles, patogenetična vloga antifosfo-lipidnih protiteles, terapevtski ukrepi
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
S projektom želimo razjasniti nekatera odločilna dejstva pri nastanku in razumevanju antifosfolipidnih sindromov, za katere se pričakuje, da bodo postali najpogostejše sistemske avtoimunske bolezni.
Na splošno je znano, da različni laboratoriji izvajajo različne ELISA teste za odkrivanje protiteles proti glavnemu proteinskemu kofaktorju ß2-glikoprotein I. Zato so evropski strokovnjaki poskusili te metode standardizirati (Evropski aPL Forum). Naši prispevki bodo skušali razjasniti nekatere dvome, ki zadevajo metodo izvajanja ELISE za določanje protiteles proti ß2-glikoproteinu I. Osredotočili se bomo: na opredelitev medsebojnega delovanja ß2-glikoproteina I s površino različnih mikrotiterskih plošč, na učinek zamreževanja in umeritve meritvenega sistema s pomočjo novih standardov.
©e vedno ni znano ali je spodbujevalni antigen za nastanek antifosfolipidnih protiteles zunanjega ali notranjega izvora ali obojnega. Ta protitelesa sodelujejo oziroma motijo topne proteine, vpletene v koagulacijsko kaskado, vendar to zdaleč ni njihova edina vloga. Z rezultati našega projekta bomo poskušali opredeliti vlogo govejega ß2-glikoproteina I (prehrana) za sprožitev (avto?)protiteles in netrombogenih učinkov protiteles proti ß2-glikoproteinu I pri atopikih.
Odprta ostajajo klinična vprašanja, ki zadevajo povezavo antifosfolipidnih protiteles z nekaterimi redkimi kliničnimi pojavi. Pričakuje se, da bodo ekspertne klinične skupine sčasoma prispevale nova opažanja in pripomogle k novim opredelitvam bolezni, ki so povezane s protitelesi proti ß2-glikoproteinu I. Naš cilj je raziskati različne avtoimunske bolezni (npr.: juvenilni idiopatični artritis, sistemski lupus eritematozus), trombogene sindrome (možganska ishemija pri osebah mlajših od 40 let) in atopije (atopični dermatitis), da bi bolje razumeli različen patogenetični potencial antifosfolipidnih protiteles, ki domnevno temelje predvsem na različnih antigenskih specifičnostih.
