Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Tromboza

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B001  Biomedicinske vede  Splošne biomedicinske vede 
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 
B190  Biomedicinske vede  Klinična kemija 
B490  Biomedicinske vede  Hematologija, zunajcelične tekočine 
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
Ključne besede
aterotromboza, antikoagulacijsko zdravljenje, D-dimer, debelost, dejavnik tveganja, fibrinogen, fibrinoliza, hemostaza, heparin, inhibitor tkivnega aktivatorja plazminogena, kazalec aktivirane koagulacije, kompleks trombin-antitrombin, mutacija, polimorfizem, potrombotični sindrom, protrombin, protrombinski fragment 1+2, tkivni aktivator plazminogena, tromboza, trombofilija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07630  dr. Aleš Blinc  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  501 
2.  17728  Sonja Bogdanovič    Raziskovalec  2002 - 2004 
3.  15637  dr. Mojca Božič Mijovski  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  216 
4.  08799  Matija Cevc  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  137 
5.  14041  dr. Barbara Gužič-Salobir  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  162 
6.  18395  Katja Janša-Trontelj    Raziskovalec  2003 - 2004 
7.  18396  Milojka Javoršek    Raziskovalec  2003 - 2004 
8.  19346  Biserka Klemenčič    Raziskovalec  2003 - 2004 
9.  17734  Jelka Kos    Raziskovalec  2003 - 2004 
10.  17729  Bojana Koščak    Raziskovalec  2002 - 2004 
11.  18819  Dušica Košir    Raziskovalec  2002 - 2004 
12.  05965  dr. Matija Kozak  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  333 
13.  24835  Barbara Krevel  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004  78 
14.  14642  dr. Alenka Mavri  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  222 
15.  17732  Jana Mravlje    Raziskovalec  2002 - 2004 
16.  17724  Andreja Pavlovič    Raziskovalec  2002 - 2004 
17.  02112  dr. Apolonija Peternel  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  163 
18.  13268  JOŽICA TINA SENTOČNIK    Raziskovalec  2002 - 2004  44 
19.  05034  dr. Mojca Stegnar  Srce in ožilje  Vodja  2002 - 2004  343 
20.  08094  dr. Mirza Šabovič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  424 
21.  06974  mag. Barbara Šajina-Stritar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2002 - 2004  73 
22.  17725  Marinka Tehovnik    Raziskovalec  2002 - 2004 
23.  17727  Milena Urbas    Raziskovalec  2002 - 2004 
24.  05888  dr. Nina Vene-Klun  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  170 
25.  03392  mag. Viktor Videčnik  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  103 
26.  20252  dr. Tjaša Vižintin Cuderman  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  127 
27.  22067  Karmen Zagorc    Raziskovalec  2003 - 2004 
28.  17733  Majda Zavec    Raziskovalec  2003 - 2004 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.764 
Povzetek
Z do sedaj znanimi genetskimi dejavniki tveganja (pomanjkanjem antitrombina, proteina C in S, mutacijo v genu za faktor V in mutacijo v genu za protrombin) lahko razložimo nastanek venske tromboze pri približno tretjini zaporednih bolnikov. V okviru projekta nameravamo raziskati prevalenco genetskih dejavnikov tveganja v slovenski populaciji. Z meritvami kazalcev aktivirane koagulacije (protrobinskim fragmentom 1+2, kompleksi trombina-antitrombina, D-dimeri) nameravamo ugotoviti ali imajo bolniki z vensko trombozo in genetskimi dejavniki tveganja pospešeno koagulacijo. Kot kandidate za genetske dejavnike tveganja bomo proučevali gene za polipeptidne verige fibrinogena. Klinično prepoznavanje venske tromboze je nezanesljivo, prepoznavanje z objektivnimi metodami kot sta rentgenska venografija ali ultrazvočna preiskava pa je povezano s tveganjem za bolnika, je drago in zamudno. Zato bomo proučili postopek, ki bo vključeval kazalce aktivirane koagulacije in domnevno pripomogel k zanesljivejšemu in hitrejšemu prepoznavanju bolezni. Fibrinoliza je naravni zaščitni mehanizem, ki preprečuje nastanek in širjenje trombov. Debelost, ki je neodvisni dejavnik tveganja za aterotrombozo, je povezana z moteno fibrinolizo. Vlogo maščevja pri uravnavanju fibrinolitične aktivnosti krvi bomo proučevali pri osebah, ki bodo hujšale. Pri debelih osebah bomo proučevali tudi dnevno nihanje inhibitorja fibrinolize. Standardni heparin, ki mu sledi oralno antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini je sprejet način zdravljenja venske tromboze. V zadnjem času je postal dostopen nizkomolekularni heparin, ki kaže, da je vsaj tako učinkovit in varen kot standardni heparin. Antikoagulacijski učinek standardnega heparina bomo nadzirali z obposteljno preiskavo in jo primerjali z ustaljenim načinom laboratorijskega nadzora zdravljenja. Učinek nizkomolekularnega bomo proučevali z merjenjem aktivnosti proti aktivnemu faktorju X pri nosečnicah s trombozo. Ustaljen način vodenja zdravljenja s kumarini bomo primerjali z računalniško vodenim, ki omogoča stalen uvid v stanje bolnika ter sprotno prilagajanje odmerjanja zdravila. Velik porast bolnikov s kumarini zahteva nov način organizacije vodenja zdravljenja. Proučevali bomo vodenje v specializiranih enotah v primerjavi z vodenjem na primarni ravni. Glavni zaplet venske tromboze v kasnem obdobju bolezni je kronična venska insuficienca oziroma potrombotični sindrom, ki ga utrpi približno polovica bolnikov. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj potrombotičnega sindroma niso v celoti proučeni, zato bomo ocenjevali stopnjo rekanalizacije ven s pomočjo ultrazvoka ter iskali povezave med značilnostmi bolnikov in razvojem tega kasnega zapleta bolezni.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno