Projekti / Programi
Vloga homocisteina v remodulaciji kadriovaskularnega sistema
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B530 |
Biomedicinske vede |
Srce in obtočila |
Homocistein, masa levega prekata, debelina intima-media, remodeliranje
Raziskovalci (3)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
07491 |
mag. Primož Dolenc |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
191 |
2. |
11154 |
mag. Barbara Salobir |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
59 |
3. |
04421 |
dr. Aleš Žemva |
Srce in ožilje |
Vodja |
2002 - 2004 |
168 |
Organizacije (1)
Povzetek
Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti v razvitem svetu. V zadnjem času so ugotovili, da poleg klasičnih dejavnikov tveganja, že blago zvišanje homocisteina poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Zvišan homocistein pospešuje aterosklerozo, ker aktivira trombocite, zvečuje koagulabilnost krvi, povespešuje oksidacijo LDL holesterola, moti delovanje endotelija in stimulira rast vaskularnih gladkomišičnih celic. Ti škodljivi učinki so bili doslej preučevani na eksperimentalnih celičnih modelih, malo pa je kliničnih študij. Zato bi v predlaganem projektu študirali odnos homocisteinemije do debeline intime in medije arterije carotis communis in do mase levega prekata pri bolnikih z vaskularno okvaro z ali brez konvecionalnih dejavnikov tveganja (hiperlipemija, hipertenzija, sladkorna bolezen). Naša raziskovana hipoteza je, da je tudi s kliničnimi raziskovalnimi metodami (ultrazvok srca in ožilja) možno registrirati morfološke spremembe, ki so jih doslej pripisovali homocisteinu na osnovi laboratorijskih (celičnih) raziskovalnih modelov. Pregledali bi 6 skupin po 30 bolnikov. 1.skupina: osebe z zvišanim homocisteinom brez dodatnih dejavnikov tveganja. 2. skupina: osebe z visokim krvnim tlakom. 3. skupina: osebe s hiperhomocisteinemijo, 4. skupina: osebe s sladkorno boleznijo. 5. skupina: osebe z ledvično odpovedjo. 6. skupina: kontrolne zdrave osebe. Vsem bi izmerili homocistein s fluorescenčno imunološko metodo, ehokardiogram (da bi izmerili maso levega prekata) ter ultrazvok karotidnih arterij (da bi izmerili debelino intime in medije). S konvencionalnimi metodami bi izmerili holesterol, krvni sladkor, hemoglobin A1c in kreatinin. Krvni tlak bi izmerili s pomočjo 24-urnega merjenja krvnega tlaka. Rezultate bi analizirali s pomočjo multivariantne analize.