Projekti / Programi
Limfociti T, imunski kompleksi in levkotrieni v patogenezi kronične urtikarije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
kronična urtikarija, limfociti T, imunski kompleksi, levkotrieni
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15781 |
Izidor Kern |
Medicina |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
560 |
| 2. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Medicina |
Vodja |
2002 - 2004 |
1.489 |
| 3. |
00288 |
dr. Ema Mušič |
Medicina |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
490 |
Organizacije (1)
Povzetek
Kronična urtikarija je neprijetna bolezen, ki je ni mogoče etiološko zdraviti. Glede na pomembnost mastocitov in eozinofilcev pri tej bolezni je pričakovati, da so tudi sulfidolevkotrieni (LT-C, LT-D in LT-E) pomembni v patogenezi bolezni in da bi zaviralci levkotrienskih receptorjev pomembno zmanjšali intenzivnost simptomov te bolezni. V raziskavo bi vključili 30 bolnikov s kronično urtikarijo, ki se zdravijo z antihistaminikom, vendar ob tem zdravljenju njihova bolezen ni dovolj stabilizirana. Zato bi jih dodatno tretirali s placebom ali zaviralcem levkotrienskih receptorjev montelukastom 10 mg. Bolniki bi 10-14 dni (poleg antihistaminika) prejemal zjutraj 10 mg montelukasta ali placeba (laktoza). Naslednjih 10-14 dni bi bolniki zamenjali način tretiranja. Spremljali bi površino prizadete kože in srbež in podatke beležil v dnevnik. Aktivacijsko stanje subpopulacij limfocitov in njihov citokinski profil ter prisotnost inznačilnosti imunskih depozitov bomo ocenjevali v kožnih bioptatih urtik odvzetih s tehniko štancne biopsije s štanco premera 3 mm.
