Projekti / Programi
Filodni tumor dojke. Histološke, citološke, imunohistokemijske in jedrne značilnosti pri napovedi biološkega poteka
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
filodni tumor, dojka, stromalno-epitelijski tumor, patologija, imunohistokemija, jedrne značilke, prognoza
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0302 |
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA |
Ljubljana |
5055733000 |
15.880 |
Povzetek
Filodni tumor dojke je redek stromalno-epitelijski tumor, ki ga klasično delimo v tri prognostično pomembne kategorije: benigni, mejno maligni in maligni PT. Najpomembnejši klinični problem pri PT je njegov relativno nepredvidljiv biološki potek, ki ni vedno v skladu z morfološko podobo. Različne morfološke lastnosti, ki naj bi, v različnih študijah, najbolje razložile bodoči razvoj tumorja so: velikost tumorja, celularnost strome, stromalna nadrast , mitotski indeks, prisotnost heterolognih elementov in stanje kirurških robov. Pri PT so analizirali tudi različne imunohistokemijske markerje, kot p53, bcl-2, EGRF, proliferacijske markerje in hormonske receptorje, da bi čimbolje ločili njegove prognostične podskupine. Kljub vsem naporom pa še vedno niso zadovoljivo razložili vseh aspektov PT. Lahko je razumeti potrebo po zanesljivo opredeljivih prognostičnih kategorijah, saj je kirurški poseg pri različnih podskupinah tega tumorja različen. Poleg tega še vedno niso jasno določili odnosa med PT in bolj pogostim drugim fibroepitelijskim tumorjem dojke - fibroadenomom. Slednji je benigen, a v nekaterih primerih recidivira in recidivni tumor je lahko PT. Tak razvoj je jasen primer neoplastičnega progresa in zelo koristno bi bilo prepoznati kakršne koli lastnosti, iz katerih bi lahko predvidevali tak razvoj. Tudi vloga epitelijske komponente, tako pri PT kot pri fibroadenomu, ni dovolj pojasnjena in je prav lahko bolj pomembna pri neoplastičnem progresu druge, to je stromalne komponente kot so do zdaj verjeli. Mnoge, starejše in novejše študije, so bile omejene na manjše število primerov in zato manj zanesljive. Pri večini imunohistokemijskih študijah PT so včasih analizirali le manjše število ali celo en sam marker. Pri naši študiji načrtujemo analizo večjega števila, okrog 200, primerov, ki smo jih registrirali na našem inštitutu v obdobju 25 let, skupaj s skrbnim sledenjem bolnic, najmanj 5 let. V to svrho bomo ponovno pregledali vse citološke in histološke preparate vseh primerov in analizirali vrsto imunohistokemijskih markerjev , kot so proliferacijski , p53, bcl-2, EGRF, progesteronske in estrogenske receptorje, CD34 in uporabili TUNEL metodo za določanje apoptoze. V reprezentativnih primerih bi izvedli tudi slikovno citometrijo preparatov za določevanje jedrnih značilk, ki jo da zdaj pri PT še niso uporabili. Pričakujemo, da bo uporaba kombinacije citoloških, histoloških, imunohistokemijskih and slikovno citometričnih metod na relativno velikem številu primerov morda dala kakšne nove informacije, ki bi bile uporabne za napoved biološkega poteka PT. Takšne informacije bi bile še posebej koristne pri interpretaciji biopsij z majhnimi vzorci, kot sta biopsiji s tanko in debelo iglo. Načrtovana študija pa bi morda tudi kaj prispevala k razumevanju odnosa med PT in fibroadenomom.