Projekti / Programi
Pomen visokorizičnih humanih virusov papiloma pri odkrivanju raka materničnega vratu
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B520 |
Biomedicinske vede |
Splošna patologija, patološka anatomija |
Rak materničnega vratu, visoko rizični humani virusi papiloma, cerviko-intraepitelijska neoplazija
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0302 |
ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA |
Ljubljana |
5055733000 |
15.447 |
Povzetek
V zadnjih 20 letih je zniževanje števila bolnic z rakom materničnega vratu, tudi v deželah z najbolje vodenim organiziranim presejanjem, manjše kot bi pričakovali. Po letu 1993 v Sloveniji ponovno beležimo porast števila novoodkritih bolnic z rakom materničnega vratu. Dejstvo je, da zaradi invazivnega raka zbolijo tudi ženske, ki redno sodelujejo v programih presejanja. Izpopolnjevanje metod za povečanje uspešnosti odkrivanja predrakavih sprememb in neinvazivnega raka materničnega vratu je zato toliko bolj pomembno.
Visoko rizični ali onkogeni humani virusi papiloma (HPV) naj bi bili, glede na podatke raziskav, ključnega pomena pri nastanku več kot 99% ploščatoceličnega raka materničnega vratu. Zahtevani občutljivosti, specifičnosti in napovedni vrednosti naj bi najbolj ustrezali dve izpopolnjeni metodi za določevanje HPV: Hybride Capture II (HC II) in polimerazna verižna reakcija (PCR). V prihodnosti mnogi vidijo največji pomen določevanja visoko rizičnih HPV pri ženskh s citološkim izvidom PAP II (prisotne abnormne ploščate ali žlezne celice ali blago diskariotične ploščate celice). Odkrivanje visoko rizičnih HPV pri bolnicah s PAP II naj bi omogočalo odkrivanje oz. odbir tistih žensk, pri katerih je tveganje za že prisotne cervico-intraepitelijske spremembe (CIN) večje, omogočilo pa naj bi tudi lažje odločitve o nadaljnih diagnostičnih postopkih. Negativna napovedna vrednost, v kombinaciji s citološkim brisom PAP II in negativnimi visoko rizičnimi HPV, naj bi bila več kot 95%, kar pomeni, da bi, v primeru neugotovljenih visoko rizičnih HPV, v devetih primerih od desetih z zanesljivostjo lahko izključili patološke spremembe materničnega vratu.
Domnevamo, da bi podatek o prisotnih visoko rizičnih HPV pri bolnicah s PAP II opozoril lečečega ginekologa na zelo verjetno prisotnost CIN materničnega vratu in na potrebne dodatne preiskave, kot jih zahtevajo priporočila in ne le na pogostejše odvzeme citoloških brisov, kot se velikokrat zgodi.
Namen naše raziskave je ugotoviti delež prisotnih visoko rizičnih HPV pri bolnicah s PAP II citološkim brisom materničnega vratu in ovrednotiti njihov pomen pri odkrivanju hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu.