Projekti / Programi
Kontekstualne metode v socialnem delu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
vsakdanje življenje in socialno delo, kontekstualne metode v socialnem delu, načini reprezentacije psiho-socialnih stisk, pripovedovanje zgodb v socialnem delu, kvalitativne metode evalvacije, narativna analiza, duševno zdravje v skupnosti
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04243 |
dr. Gabrijela Čačinovič-Vogrinčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
788 |
| 2. |
04575 |
dr. Vitold Flaker |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2002 - 2004 |
760 |
| 3. |
23323 |
dr. Vera Grebenc |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
451 |
| 4. |
19083 |
dr. Leonida Kobal |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
82 |
| 5. |
05943 |
dr. Blaž Mesec |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
866 |
| 6. |
21045 |
dr. Rezka Osredkar |
Antropologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
15 |
| 7. |
05959 |
mag. Pavla Rapoša-Tajnšek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
410 |
| 8. |
16068 |
dr. Nino Rode |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
272 |
| 9. |
14577 |
dr. Lea Šugman Bohinc |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
429 |
| 10. |
16069 |
dr. Mojca Urek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
563 |
Organizacije (1)
Povzetek
Premik iz institucionalnih v skupnostne obravnave je ena pomembnejših razvojnih tendenc, ki usmerjajo prakso in teorijo socialnega dela. Če je osnovna operacija institucionalnega sistema ekstrakcija iz vsakdanjega konteksta in je razumevanje stiske omejeno z nepoznavanjem konteksta njenega nastanka, je postalo s premikom v skupnost raziskovanje vsakdanjega Življenja ljudi bolj pomembno.Temeljna naloga socialnega dela, ki se iz tega procesa kaže je usmeriti pozornost na konkreten kontekst,življenjski svet uporabnikov ter na njihov vsakdanji jezik.Vsakdanje življenje in konkretne vsakdanje situacije pa so s tem postale tudi teren konstruiranja socialno-delavskih odgovorov nanje. Tako proces dezinstitucionalizacije postavlja pred socialno delo številna, do sedaj manj raziskana vprašanja metod dela z ljudmi, ki smo jih zaradi njihove skupne značilnosti – t.j. vezanosti na kontekst – poimenovali kontekstualne metode socialnega dela. Temeljni cilji raziskavi so: preučiti kontekstualnost in vsakdanje življenje kot temeljna koncepta, znotraj katerih se generirajo razlage in odgovori na psiho-socialne situacije uporabnikov socialnega dela; utemeljiti in razviti kontekstualne metode socialnega dela (analiza tveganja, spoznavni intervju), katerih značilnost je konstruiranje ustreznih odgovorov znotraj konteksta nastanka določene krize; raziskati načine rekonstrukcije življenjskega sveta uporabnikov na podlagi njihovih pripovedi; raziskati načine (samo)- reprezentacije psiho-socialne stiske; raziskati načine, s katerimi lahko narativne prakse znotraj socialnega dela postanejo možnost dialoga, samo-reprezentacije ter bolj participatornih poti do vednosti. Osnovne koncepte bomo preverjali in dograjevali skozi sledeče teme: reprezentacija norosti v filmu – komediji in v kontekstu socialnega dela, analiza oralne in pisne pripovedne prakse v socialnem delu, raziskava življenjskega sveta ljudi z dolgotrajnimi psiho-socialnimi težavami na podlagi njihovih pripovedi in kvalitativna evalvacija učinkov (socio) terapevtskih taborov iz zornega kota uporabnikov, tj. otrok in mladostnikov, na podlagi njihovih pripovedi.
