Projekti / Programi
Bagatelna kriminaliteta v kazensko pravni teoriji in judikaturi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S149 |
Družboslovje |
Kazensko pravo, kazenski postopek |
kazensko pravo, bagatelna kriminaliteta, kazenski postopek, Slovenija, Avstrija
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13778 |
dr. Katja Filipčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
611 |
| 2. |
14089 |
dr. Damjan Korošec |
Pravo |
Vodja |
2002 - 2003 |
615 |
Organizacije (1)
Povzetek
S pojmom bagatelne kriminalitete je naravno povezano obče nezanimanje splošne javnosti, pa tudi pravne stroke (teorije, v določeni meri pa tudi pravosodja). Kljub dejstvu, da v Republiki Sloveniji vsaj od njene osamosvojitve 1991 med pravnomočno razsojenimi zadevami klasična bagatelna kriminaliteta glede na izrečeno kaznovalno sankcijo stalno presega 80 odstotkov (Bavcon 2000), pozitivnopravno in pravnoteoretično instituti kazenskega procesnega in kazenskega materialnega prava, ki so na voljo za posebno obravnavo bagatelne kriminalitete med seboj niso zadovoljivo razmejeni (Karakaš 1999, Korošec). To še posebej velja za institut majhnega pomena dejanja (14. člen Kazenskega zakonika - Ur.l. RS št. 63/1994 in 23/99), ki se glasi: »Ni kaznivo dejanje tisto dejanje, ki ima sicer z zakonom določene znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena. Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin.« Zaradi nejasne vpetosti v klasični trostopenjski splošni pojem kaznivega dejanja (bit kaznivega dejanja, protipravnost, krivda) raba omenjenega instituta povzroča težave tako teoriji kot sodni praksi. Težave se zlasti kažejo pri obravnavi udeležb, silobrana, glede mladoletnih storilcev, v zvezi z odpustitvijo kazni kot instrumentom odmere kazni. Omenjene težave ogrožajo pravno varnost potencialnih obdolžencev v kazenskih postopkih. Teža teh težav je v očitnem neskladju z relativno majhnim zanimanjem kazenskopravne stroke za problematiko bagatelne kriminalitete. Omenjeno neskladje kliče po spremembi veljavne materialne, po potrebi pa tudi procesne zakonodaje Republike Slovenije. Za to so potrebne primerjalnopravne in analitične analize kazenskega prava. Njihov rezultat naj bo predlog za spremembo slovenske zakonodaje na področju materialnega in po potrebi tudi procesnega kazenskega prava.
