Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vloga in pomen žensk za ohranjanje kulturne tradicije med izseljenci

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.00  Družboslovje  Narodno vprašanje   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
Ključne besede
mednarodne selitve, slovenski izseljenci, ženske študije, kulturna tradicija, odnosi med spoloma, resocializacija, akulturacija, asimilacija, integracija, socialne mreže, družina, generacijski konflikt, ženske organizacije, kulturna distanca, etnično podjetništvo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20380  mag. Dean Ceglar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2002 - 2003  20 
2.  14493  dr. Drago Kunej  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  393 
3.  11240  dr. Marinka Lukšič-Hacin  Narodno vprašanje  Vodja  2002 - 2004  525 
4.  17547  Špela Marinšek    Raziskovalec  2002 - 2004 
5.  08369  dr. Mirjam Milharčič Hladnik  Kulturologija  Raziskovalec  2002 - 2004  611 
6.  20379  dr. Jernej Mlekuž  Kulturologija  Raziskovalec  2002 - 2004  422 
7.  09978  dr. Barbara Verlič Christensen  Sociologija  Raziskovalec  2002 - 2003  126 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.899 
Povzetek
Množično izseljevanje iz t.i. slovenskega etničnega ozemlja se je začelo v drugi polovici 19.stoletja in se je nadaljevalo v 20. stoletju v različnih izseljenskih valovih. To izseljevanje ni bilo konstantno izrazito mešano ali tipično žensko oziroma moško, pač pa v različnih situacijah najdemo različne oblike selitev, če upoštevamo spolni vidik. Ne glede na to pa se postavlja vprašanje o vlogi in pomenu žensk za ohranjanje kulturne tradicije med izseljenci pri tipično ženskih selitvah (Aleksandrinke, slamnikarice, Prekmurke v Franciji,…). V teh primerih je bila skrb za kulturno tradicijo v novem okolju seveda povezana z ženskami. Postavlja se vprašanje, kakšne so glavne značilnosti teh selitev, njihovi vzroki in posledice za izvorno okolje in okolje priselitve. So se ženske med seboj organizirale v društva ali kako drugače povezovale? Če ne, kakšni so bili mehanizmi ohranjanja identitete in tradicije na ravni posameznic? Kakšni so bili stiki z družino - če so jih imele - in kako se je ob njihovem odhodu spremenila družinska dinamika doma? Tipično 'ženski selitveni valovi' pa so le eden od vidikov analize predlaganega projekta. Odnosi med spoloma so pomemben dejavnik tudi pri t.i. spolno mešanih selitvah ali družinskih selitvah. Raziskave o slovenskih izseljencih dajo slutiti, da imajo tudi v teh situacijah ženske pomembno vlogo za ohranjanje izvorne kulturne tradicije v novem okolju, saj se je le-ta ohranjala v 'privatni sferi' (družina, vrstniki) ali na meji (v pasu) med 'privatnim' in 'javnim' življenjem (različne oblike organiziranja izseljenk - Progresivne Slovenke v ZDA). Obstoječe raziskave situacij med slovenskimi izseljenci v preteklosti in sedanjosti kažejo, da se v številnih primerih skrb za materni jezik in za seznanjanje s kulturno tradicijo izvornega okolja v veliki meri prestavi na družino oziroma ožje družinsko okolje (prijatelji) ali na dopolnilni pouk, kjer poučujejo predvsem učiteljice. Po tradicionalnem patriarhalnem družinskem vzorcu pa je privatno v domeni žensk - v raziskavi nas bo zanimalo, ali v novem okolju to ostane nespremenjeno in če pride do sprememb, kakšne le-te so.Na koncu bo analiza situacij med slovenskimi izseljenci v zgodovinski perspektivi vse do današnjih dni služila kot osnova za njeno ovrednotenje v luči spoznanj ženskih študij v polju sodobne migracijske problematike in primerjalni umestitvi v uvodu opisanih pojavov in problemov. Kvalitativne analize vsakdanjega življenja, normativne ravni in razkoraka med njima v različnih migracijskih situacijah so v povezavi s spoznanji ženskih študij pokazale, da je subjektivno doživljanje kvalitete življenja na ravni posameznika pa tudi 'manjšinskih skupnosti' močno povezano z družinsko dinamiko in zgoraj opisanimi odnosi in razmerji.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno