Projekti / Programi
Procesi etničnega razlikovanja v Sloveniji: Soočenje percepcij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
etničnost in nacionalizem, narodne manjšine, zaščita manjšin, etnično razlikovanje, etnične meje
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Že desetletja je standardna domneva v vseh vrstah javnosti kot tudi v specializiranih slovenskih etničnih študijah, da je Slovenija etnično homogen in v tem smislu neproblematičen nacionalen prostor. Tak vtis dodatno utrjuje prevladujoča raziskovalna naravnanost slovenskih etničnih študij v skorajda osemdesetletni tradiciji t.i. »slovenskega narodnega vprašanja«: v prepoznavanju svojega raziskovalnega objekta se vztrajno ravna po državnopravnih opredelitvah »etničnih enot«, npr. nacionalnih manjšin (Madžarov, Italijanov, Slovencev v zamejstvu) in drugih »avtohtonih« skupnosti (Romov, Sintov). Donedavna je to raziskovanje potekalo predvsem tako, da se je pretežno s stališča afirmativnega nacionalizma dokumentiralo formalne, organizacijske in politično reprezentativne vidike teh skupnosti in preverjalo učinke državnih politik in normativne zaščite. Povsem zunaj raziskovalnega zanimanja so zato ostajali dejanski, živi procesi etnične diverzifikacije v Sloveniji, ki jih po letu 1991 odločilno zaznamujejo prisotnost znatnega števila ljudi iz bivših jugoslovanskih republik, rastoča ekonomska imigracija različih krajevnih provenienc, in v zadnjem času prebežniki in prosilci za azil iz bližnjevzhodnih in afriških krajev.
