Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Šege in prazniki na Slovenskem v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
Ključne besede
šege, prazniki, Slovenija, Evropa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16242  Stanka Drnovšek  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  27 
2.  18815  Božena Gabrijelčič    Raziskovalec  2002 - 2004 
3.  00331  mag. Helena Podlogar  Etnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  384 
4.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Vodja  2002 - 2004  555 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.976 
Povzetek
Raziskovalni projekt želi nadaljevati in aktualizirati temeljni deli s področja šeg avtorja dr. Nika Kureta Praznično leto Slovencev (zadnja izdaja iz leta 1989) in Maske Slovenskih pokrajin (1984). Glede na odlično temeljno delo bo projekt lahko večjo pozornost namenil času od konca 80. let 20. stoletja, družbenozgodovinskim, političnim in kulturnim razmeram, v katerih so se šege letnega in življenjskega kroga pojavljale, torej po tem, ko je Niko Kuret končal Praznično leto Slovencev, hkrati pa so se v Evropi in z njo v Sloveniji začele pomembne politične in družbene spremembe, poudarjeno izražene tudi v šegah in praznikih. Zanimali nas bodo predvsem pojavi, ki so jih spodbudile spremembe po osamosvojitvi Slovenije in se je spremenil politični sistem. Sledili bomo šegam letnega in življenjskega kroga od konca 80. let in začetka 90. let 20. stoletja, ko so nekatere, zlasti verske šege dobile vidno mesto tudi v javnem življenju. V projektu bomo spremljali štiri skupine šeg, kot jih opažamo v omenjenem obdobju: tiste, ki so imele kontinuiteto oziroma so se neprekinjeno ohranile tudi v času po 2. svetovni vojni; tiste, ki so po 2. svetovni vojni izginile (ali bile celo prepovedane) in so jih v obravnavanem obdobju oživili; tiste, ki so bile po 2. svetovni vojni poudarjene ali so se tedaj oblikovale; tiste, ki so v Slovenijo prišle pod vplivom zahodnoevropskih držav in ZDA.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno