Projekti / Programi
Metafizika in antropologija etike
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H125 |
Humanistične vede |
Filozofska antropologija |
Ontologija, metafizika, antropologija, etika
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11483 |
dr. Borut Ošlaj |
Humanistika |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
250 |
| 2. |
06303 |
dr. Cvetka Toth |
Filozofija |
Vodja |
2002 - 2004 |
1.063 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt metafizika in antropologija etike preučuje nekatere temeljne probleme iz ontologije, metafizike, antropologije in etike še posebej v kontekstu postkantovske filozofije. Pri tem je še posebej poudarek na izoblikovanju imanentne ali negativne metafizike, ki ni več zaznamovana s tradicionalnim platonizmom, kajti gre za prizemljeno metafiziko. Tako pojmovana metafizika z vsemi posledicami glede človekovega etičnega delovanja razlaga bistvo sveta iz sveta samega. Projekt še posebej izpostavlja najnovejše poskuse utemeljevanja etike in antropologije na netradicionalnih t.j. nemetafizičnih temeljih. V ta kontekst sodijo pojmi kot svetost (Arthur Schopenhauer) in pojem odgovornosti (Hans Jonas) s katerimi sodobna filozofska misel skuša reflektirati živjenje in ohranjanje svetovne biti nasploh. Oba raziskovalca projekta izhajata iz tega, da vloga filozofije danes ni več razumljena v pomenu absolutne vednosti, ampak je osvetljevalka (razsvetljevalka) sveta. V tem smislu filozofija danes, tako metafizično kot nemetafizično utemeljena, kot enega izmed svojih glavnih pojmov obravnava pojem orientacije; ta postaja v tretjem tisočletju eden najpomembnejših za človekovo preživetje, ohranjanje življenja in ohranjanje svetovne biti nasploh.
Antropološko-etični del projekta pomeni nadaljevanje in razširitev >diaforične etike narave< (prejšnji projekt) v smer >univerzalne etike bivajočega<. Filozofsko-antropološko predpostavko slednje predstavlja teorija človeka kot simbolno-diaforičnega bitja. Osrednji problem pri razvitju univerzalne etike bivajočega je umeščen v razdelavo prehoda med teorijo človeka (filozofsko antropologijo) in potrebo po moralnem delovanju (etiko). V kolikšni meri je teoretsko zavezujoča in verodostojna nuja moralnega delovanja, ki temelji na določeni, predhodno razviti teoriji človeka? Na kak način torej iz trditve, da je človek simbolno-diaforično bitje, izhaja apel po moralnem delovanju, ki bi zajemal vse ravni bivajočega. Ali je potemtakem mogoče teoretično in praktično misliti kot dva aspekta iste argumentativne ravni ali pa gre prej za metodološko nezdružljivost fenomenov teoretičnega razumevanja in moralno-praktičnega delovanja. Argumentativna pot bo vodena preko polja kritične analize Cassirerjeve teorije simbolnih form oz. njegove teorije človeka kot >animal symbolicum<.
