Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Racionalizem kot usmeritev in racionalnost kot metoda - dileme in nasprotja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 
H130  Humanistične vede  Zgodovina filozofije 
Ključne besede
racionalizem, racionalnost,neformalna logika, logika pogojnikov, etika, estetika, zgodovina filozofije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19077  dr. Janez Bregant  Filozofija  Raziskovalec  2002 - 2004  140 
2.  02120  dr. Božidar Kante  Filozofija  Vodja  2002 - 2004  290 
3.  13466  dr. Friderik Klampfer  Filozofija  Raziskovalec  2002 - 2004  280 
4.  11554  dr. Danilo Šuster  Filozofija  Raziskovalec  2002 - 2004  262 
5.  04779  dr. Marija Švajncer  Filozofija  Raziskovalec  2002 - 2004  798 
6.  15124  dr. Boris Vezjak  Filozofija  Raziskovalec  2002 - 2004  755 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  14.966 
Povzetek
Raziskava se členi na metodološki, zgodovinski in dva tematska sklopa: (i) logika kot orodje in opis racionalnega razmišljanja; (ii) zgodovinski izvori – racionalizem in racionalnost v antični filozofiji; (iii) dileme etičnega racionalizma; (iv) racionalizem in emotivizem v estetiki. Izhodiščne hipoteze so: (i) modalna logika ponuja bogata orodja za analizo filozofskih argumentov; neformalna logika je združljiva z bolj formalnimi logičnimi pristopi; logika pogojnikov omogoča modeliranje racionalnega spreminjanja prepričanj; (ii) opis razvoja od mita do racionalnosti; opis racionalnosti in vloge logosa v antičnih moralnih teorijah, pri čemer želimo pokazati, v kakšnem smislu postulirajo zahtevo po moralnem upravičevanju; opis teorij, ki racionalnost pripisujejo kozmosu; (iii) etični racionalizem — stališče, po katerem so moralni napotki za ravnanje napotki praktičnega uma, trdi, da lahko razreši najbolj težavne meta-etične probleme: (1) problem upravičenja vsebine moralnih predpisov; (2) problem pojasnitve motivacijske moči moralnih sodb; (3) problem razlage normativne prednosti moralnih premislekov; (4) problem upravičenja izbire doslednega moralnega življenja. Toda nobena od analiz praktičnega uma ne uspe v razrešitvi teh problemov; (iv) analiza čustvenega odziva na reprezentacijska in ne-reprezentacijska umetniška dela; na različne prvine emocije ne gre gledati kot na preprost sveženj; čustveni odziv na umetniško delo je v veliki meri kognitiven; umetnost, ki vsebuje in izzove pri sprejemnikih negativne emocije, cenimo zaradi kompenzacije. Metafilozofsko in metodološko izhodišče raziskave je razumevanje filozofije kot racionalne, spoznavne in argumentativne dejavnosti. Raziskava bo prikazala zgodovinske izvore racionalizma in racionalnih metod v filozofiji, opozorila na vrednote formalnih in neformalnih logičnih metod v preučevanju filozofskih problemov, pokazala bo, da se racionalizmi med seboj ločijo v opisih alternativ, ki jim razum stoji nasproti in v različnih izborih področja, na katerih je razum glavni izvor spoznanja (etika, metafizika …) in opozorila na dileme etičnega racionalizma in estetske racionalnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno