Projekti / Programi
Imaginarij poznega srednjega veka na Slovenskem
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
imaginarij, zgodovina, umetnost, antropologija, religija, podoba raja, antipapalije, sekte
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03168 |
dr. Jurij Mikuž |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2002 - 2004 |
551 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalna naloga se bo ukvarjala z imaginarijem, torej s skupkom vseh podob in prispodob, ki so se izoblikovale v poznem srednjem veku pri nas. Orientacijsko jih lahko zarišemo v strukturalistični trikotnik, katerega glavna stranica je še vedno vladajoča katoliška cerkev. Ta pa začenja prav v tem času zaradi podkupljivosti njenih pripadnikov, zaradi simonij in odpustkov izgubljati avtoriteto, zaradi česar je prisiljena spremeniti svoj imaginarij. Cerkveni prostori postajajo prispodobe rajskih vrtov. Katoliški cerkvi se začenja pri nas že zgodaj zoperstavljati protestantizem, katerega imaginarij lahko preučujemo preko značilnih antipapalij, najlepši primer je lisica romarica v cerkvi na Maršičih. Imaginarij protestantizma lahko v dobršnji meri rekonstruiramo predvsem iz ohranjenih spisov. Tretji faktor pa so verske sekte, novi štiftarji ali skakači, ki so razvili svoje obredje, gradili nove cerkve in kapele in katerih masovno združevanje je obsojala tako uradna cerkev kot novi protestantizem. Sektaške ideje so prišle k nam v 16. stoletju prek Italije in nosijo s seboj ves zanimiv imaginarij poganskih ljudkih verovanj, kakršna so ves srednji vek živela med ljudmi predvsem v bolj odročnih področjih kakršen je bil tudi naš teritorij.
