Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Invencije nacionalnih krajin v multietnični obmejni regiji: Istra od sredine 19. stoletja do danes

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 
Ključne besede
krajina, teritorialnost, lokalna pripadnost, regionalizem, meje, identiteta, etničnost, nacionalizem, turizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  09175  dr. Bojan Baskar  Kulturologija  Vodja projekta  2002 - 2004  426 
2.  15173  dr. Alenka Janko Spreizer  Humanistika  Raziskovalec  2002 - 2004  262 
3.  19251  dr. Nataša Rogelja Caf  Antropologija  Raziskovalec  2002 - 2004  192 
4.  13175  dr. Irena Weber  Antropologija  Raziskovalec  2002 - 2004  161 
5.  18009  Tamara Zurunić    Raziskovalec  2002 - 2004 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0433  ALMA MATER EUROPAEA - FAKULTETA ZA HUMANISTIČNI ŠTUDIJ, INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, LJUBLJANA  Ljubljana  5606438000  3.248 
Povzetek
Predložena raziskava je zamišljena kot študija o procesih invencije nacionalne krajine in simboličnega prisvajanja teritorijev v multietnični in obmejni regiji Istri od sredine 19. stoletja do danes. Raziskava kombinira antropološkozgodovinske in etnografske podatke ter metode njihove analize, inspirira pa se tudi pri vrsti drugih disciplin (zlasti geografiji, sociologiji, zgodovini). Vprašanja, na katera poskuša odgovoriti, so predvsem naslednja: 1) kako so trije tekmujoči nacionalizmi konstruirali načine videnj istrskih krajin in Istre v celoti; kako so ta nova videnja krajin transformirala krajine, kako so vanje vnašala simbolične elemente in jih vpenjala v širše simbolične zemljevide – in s tem regijo nacionalizirala; 2) kakšen status v teh krajinah so pripisovali ali določali pripadnikom drugih etničnih skupin (med inkluzivnimi zatrjevanji miroljubne koeksistence in ekskluzivnimi projekti asimilacije, etnične kolonizacije ali izgona); 3) kdo so bili akterji vseh teh prizadevanj v vseh treh nacionalnih gibanjih in katere so bile modalitete njihovega delovanja; 4) katere so modalitete današnje nacionalizacije istrskih krajin, t.j. “slovenizacije”, “kroatizacije” in “italianizacije” Istre; 5) kdo so njihovi akterji in katere oblike privzemajo njihova prizadevanja na različnih ravneh, od formaliziranih političnih dejavnosti do trivialij vsakdanjega življenja; 6) ali obstajajo interakcije med akterji nacionalizacije krajin iz različnih nacionalnih skupin; če obstajajo, kakšne oblike privzemajo? Raziskava bi lahko prispevala podatke in opažanja, ki ne le omogočajo nova spoznanja o multietničnih okoljih, temveč utegnejo spodbuditi tudi določen teoretski napredek v antropologiji in etničnih študijih na splošno. Ta napredek je možno pričakovati zaradi specifičnih potez opisane obmejne konfiguracije, ki so bile doslej le izjemoma preučevane (torišče treh nacionalizmov, pri čemer dva včasih nastopata skupaj kot eden, včasih vsak zase; “kolonialne” ambicije malih narodov na rovaš drugih malih narodov v okviru multinacionalnega imperija; iredentistični “kolonializem” majhne nacionalnosti v okviru imperija, ki ima onstran meje močno nacionalno državo iste etnične pripadnosti…).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno