Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rogovje srnjadi kot akumulacijski in odzivni bioindikator onesnaženosti okolja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.03  Naravoslovje  Biologija  Ekosistemi 

Koda Veda Področje
B280  Biomedicinske vede  Živalska ekologija 
B340  Biomedicinske vede  Živalska anatomija, živalska morfologija 
Ključne besede
srnjad, rogovje, zobovje, bioindikacija, onesnaženost okolja, nihajoča asimetrija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19122  dr. Erika Glasenčnik  Biologija  Raziskovalec  2002 - 2004  92 
2.  19901  Andrej Glinšek  Kemija  Raziskovalec  2002 - 2004  183 
3.  18112  dr. Boštjan Pokorny  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2002 - 2004  890 
4.  08604  dr. Cvetka Ribarič Lasnik  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2002 - 2004  278 
5.  11467  dr. Marta Svetina Veder  Geologija  Raziskovalec  2002 - 2004  204 
6.  10037  dr. Nives Vrbič Kugonič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2002 - 2004  387 
7.  15165  mag. Julija Vrbovšek  Kemija  Raziskovalec  2002 - 2004  1.004 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1007  Eurofins ERICo Slovenija Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.  Velenje  5583055000  2.451 
Povzetek
Onesnaženost okolja lahko ugotavljamo s pomočjo bioindikatorjev – organizmov, ki s svojo zgradbo in življenjskimi funkcijami odražajo delovanje onesnažil v okolju. Rogovje srnjadi ima zaradi svojih lastnosti (visoka stopnja kopičenja onesnažil; vsakoletna rast omogoča zelo visoko stopnjo standardizacije metode; enostavna dostopnost zgodovinskih vzorcev v dobro datiranih trofejnih zbirkah) izjemen potencial za akumulacijsko (vsebnosti onesnažil v rogovju odražajo izpostavljenost tem snovem v okolju) in odzivno (nihajoča asimetrija rogovja je lahko odličen pokazatelj izpostavljenosti stresu, vključno z delovanjem onesnažil) bioindikacijo v času in prostoru. Z meritvami vsebnosti težkih kovin (Pb, Cd, Zn), fluoridov in žvepla v zgodovinski seriji rogovja srnjadi, uplenjene v Šaleški dolini, Zgornji Mežiški dolini (emisijsko izpostavljeni območji Slovenije) in v okolici Notranjskega Snežnika (kontrolno območje) bomo določili časovne spremembe v obremenjenosti ekosistemov s temi skupinami onesnažil vsaj za petdeset let nazaj; z določitvijo razmerja stabilnih izotopov Pb bomo skušali določiti najpomembnejše vire emisij, ki so v določenem obdobju najbolj onesnaževali okolje, kar bo posredno omogočilo tudi oceno uspešnosti sanacijskih ukrepov na velikih točkovnih virih emisij v severni Sloveniji. Vzporedne meritve nihajoče asimetrije (neusmerjene razlike med levo in desno vejo rogovja kot bilateralnega sekundarnega spolnega znaka, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti različnim dejavnikom stresa) bodo omogočile spremljavo biološkega vpliva onesnažil na izbrane osebke srnjadi (ohranitveni vidik raziskave) in razvoj nove metode odzivne bioindikacije, katere splošne prednosti bodo splošna možnost uporabe, enostavnost, hitrost in nizki stroški. Predlagan raziskovalni projekt ima velik aplikativni pomen, in sicer v smislu ocene uspešnosti sanacijskih ukrepov ter določitve najpomembnejših virov emisij v času in prostoru.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno