Projekti / Programi
Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri prebivalcih Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
vedenjski dejavniki tveganja, nenalezljive bolezni, preprečevanje, promocija zdravja
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14995 |
mag. Branka Belović |
Medicina |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
185 |
| 2. |
14841 |
dr. Tomaž Čakš |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
246 |
| 3. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
671 |
| 4. |
00365 |
dr. Irena Keber |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
386 |
| 5. |
14757 |
dr. Majda Pahor |
Sociologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
409 |
| 6. |
06112 |
dr. Marjan Premik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
287 |
| 7. |
05991 |
dr. Lijana Zaletel-Kragelj |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2002 - 2004 |
552 |
Organizacije (3)
Povzetek
Nenalezljive bolezni (kardiovaskularne bolezni, maligne neoplazme, zunanji vzroki smrti) predstavljajo v Sloveniji vodilni vzrok smrti že vrsto let. Standardizirana stopnja umrljivosti za temi boleznimi je tudi precej višja, kot v državah Evropske Unije. Med dejavniki tveganja, ki jih najpogosteje povezujemo s pojavom teh bolezni, so vedenjski dejavniki (kajenje, uživanje alkohola, nepravilno prehranjevanje, telesna nedejavnost), na katere imamo možnost do neke mere tudi vplivati. Njihove razširjenosti (prevalence) v Sloveniji še nimamo zanesljivo ocenjene.
V raziskavi bomo zajeli približno 15500 prebivalcev Slovenije, starih od 25-64 let. Na tem vzorcu bomo glede na različne značilnosti opazovancev - biološke (spol, starost), sociološke (izobrazba, delo, ki ga opravljajo, bivalno okolje) in zdravstvene (bolezni, stanja), ocenjevali razširjenost (prevalenco) in intenzivnost ter medsebojno povezanost številnih skupin vedenjskih dejavnikov tveganja: kadilskih navad, navad glede pitja alkoholnih pijač, prehranskih navad, gibalnih navad, navad v obnašanju v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in navad glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. Podobno analizo bomo naredili tudi za posamezno od devetih zdravstvenih regij, saj med njimi obstajajo precejšne razlike v umrljivosti in zbolevanju za nekaterimi boleznimi in v nekaterih drugih socialno-ekonomskih kazalnikih.
Raziskava bo prispevala strokovno in znanstveno podlago za realizacijo ukrepov prednostnih ciljev, opredeljenih v Nacionalnem programu zdravstvenega varstva Republike Slovenije - Zdravje za vse do leta 2004, ki je usklajen s strategijo Svetovne zdravstvene organizacije. Prav tako bodo rezultati te raziskave pomenili podlago za pripravo intervencijskega programa za spreminjanje vedenjskih vzorcev prebivalstva in spremljanje njihove učinkovitosti. Rezultati bodo pomenili tudi možnost primerjave Slovenije glede razširjenosti vedenjskih dejavnikov tveganja z drugimi evropskimi državami, saj je raziskava del projekta Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije - Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor Survey.
