Epidemiologija oslovskega kašlja v Sloveniji

Evidenčna št.

L3-3329 (C) - iz evidence ARIS

Vodja

dr. Alenka Kraigher

Obdobje

1.7.2001 - 30.6.2004

Obseg v 2004

0.18 FTE

Veda

Medicina (7)

Status raziskovalca

Raziskovalec (7)
Strokovni ali tehnični sodelavec (0)

Izobrazba

Doktorat znanosti (4)
Magisterij (1)
Drugi (2)

Spol

Ženski (6)
Moški (1)

Status

Zaposlen v RO+RRD (4)
Ni podatka o zaposlitvi v RO (1)
Upokojen (2)

Število publikacij

10–99 (1)
100–999 (4)
1.000–9.999 (2)

Projekti / Programi vir: ARIS

vir: ARIS

Epidemiologija oslovskega kašlja v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda	Veda	Področje	Podpodročje
3.08.00	Medicina	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)

Koda	Veda	Področje
B680	Biomedicinske vede	Javno zdravstvo, epidemiologija

Ključne besede

oslovski kašelj, epidemiologija, seroprevalenca

Vrednotenje (pravilnik)

vir: COBISS

Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS

Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz

vir: WoS

vir: Scopus

vir: COBISS

Raziskovalci (7)

št.	Evidenčna št.	Ime in priimek	Razisk. področje	Vloga	Obdobje	Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.	02058	Tatjana Berger	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)	Raziskovalec	2002 - 2004	245
2.	03194	dr. Alenka Kraigher	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)	Vodja	2002 - 2004	1.252
3.	12902	dr. Metka Paragi	Mikrobiologija in imunologija	Raziskovalec	2002 - 2004	168
4.	20530	Nina Pirnat	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)	Raziskovalec	2003 - 2004	84
5.	21847	mag. Katarina Prosenc Trilar	Mikrobiologija in imunologija	Raziskovalec	2002 - 2004	232
6.	11329	dr. Maja Sočan	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)	Raziskovalec	2002 - 2004	610
7.	11867	dr. Igor Švab	Javno zdravstvo (varstvo pri delu)	Raziskovalec	2002 - 2004	1.062

Povzetek

Uvedba cepljenja proti oslovskemu kašlju je močno znižala incidenco te bolezni. ©e vedno pa zbolevajo zelo majhni otroci, ki še niso bili cepljeni. Rezervoir oslovskega kašlja so verjetno mladostniki in odrasle osebe, pri katerih poteka bolezen neznačilno in je zato nespoznana. V predlagani študiji bomo testirali 3400 serumov zdravih preiskovancev različnih starostnih skupin. Ugotoviti nameravamo vrednosti protiteles v različnih starostnih skupinah ter primerjati višino protitles med necepljenimi in cepljenimi osebami. Populacijska študija bo zajela zbolele z dolgotrajnim kašljem, pri katerih bomo odvzeli bris nosno-žrelnega prostora in poiskušali dokazati nukleinske kisline Bordetella pertussis. Akutno okužbo s to bakterijo bomo potrjevali tudi serološko. Zbrani podatki študije bodo podlaga za možne spremembe v programu cepljenja proti oslovskemu kašlju pri nas.